Pogled na Snežnik (Foto: M. Gorkič) Ribniki Petelinjek (Foto: M. Petkovšek) Jovsi (Foto: H. Oršanič) Barje Za Blatom (Foto: G. Kalan) Velikonočnica (Foto: G. Kalan) Slovenski English

Preprečevanje nadaljnjega izumiranja ogroženih živalskih in rastlinskih vrst je nujna in za to bi družba in posamezniki morali nameniti več truda in sredstev:

» Glasujem      » rezultati ankete

Svoje mnenje povezano s projektom LIFE lahko izrazite v knjigi gostov

» Podaj svoje mnenje

» Najdi

Novice in obvestila o spremembah na portalu lahko prejemate na svoj elektronski naslov ...

» naročilo na novice

Sedež:
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Telefon:
(01) 2309-500
Telefaks:
(01) 2309-540
Elektronska pošta:

zrsvn.oe@zrsvn.si

Natura 2000 & monitoring

Predstavitev

Natura 2000 in monitoring

Kaj je Natura 2000?
Natura 2000 je evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave, ki so opredeljena na podlagi Direktive o pticah in Direktive o habitatih. Obe direktivi skupaj predstavljata mednarodno pravno osnovo in strokovni okvir evropskega varstva narave.
Z uporabo direktiv se uresničuje načelo trajnostnega razvoja in tudi druge mednarodne konvencije s področja ohranjanja biotske raznovrstnosti. Najpomembnejša med njimi je konvencija o biotski razovrstnosti, sprejeta leta 1992 na okoljski konferenci Združenih narodov v Rio de Janeiru.

Projekt Evropske unije »Natura 2000« je namenjen ohranjanju območij mednarodno pomembnih habitatov, živalskih in rastlinskih vrst. Po enotnih merilih izbrana območja sleherne države tvorijo skupaj mrežo, temelj čezmejnega varstva in ohranjanja naravne dediščine.
Območja Natura 2000 ali Posebna varstvena območja so ekološko pomembna območja, ki so na ozemlju Evropske unije pomembna za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic (Posebno območje varstva) in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (Posebno ohranitveno območje), katerih ohranjanje je v interesu Evropske skupnosti.
Natura 2000 ni sistem strogih naravnih rezervatov, ki bi omejevali vse človekove dejavnosti na teh območjih. Gre za varovana območja, kjer naj se izvajajo takšne aktivnosti, ki omogočajo ohranjanje biotske raznovrstnosti in upoštevajo načela obeh direktiv.

Zakaj Natura 2000?
Biotska raznovrstnost v Evropi se je v zadnjih desetletjih močno zmanjšala. Urbanizacija, razvoj infrastrukture, intenzivno kmetijstvo in gozdarstvo ter druge človekove aktivnosti so privedle do izgube ali zmanjšanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatov.
Tako so izginjala predvsem mokrišča, poplavni gozdovi in travniki, velike spremembe so se dogajale tudi v kulturni krajini. Spremembe so bile najbolj izrazite v človeku lažje dostopnih delih ter tistih habitatih, ki so iz vidika gospodarskega izkoriščanja nezanimivi (mokrišča). Tako so se številne rastlinske in živalske vrste znašle na robu preživetja, nekaj pa jih je že izumrlo.
Zato so se tedanje članice Evropske unije obvezale, da bodo do leta 2000 določile tista najbolj pomembna in najbolj vredna naravna območja, ki jih bodo varovale. Od tod tudi ime projekta Natura 2000.
Danes je mreža območij Natura 2000 je eden od stebrov varstva narave v Evropi. Pestrost rastlinskega in živalskega sveta v Sloveniji je bogastvo, ki so nam ga s trajnostno rabo prostora zapustili naši dedje. Natura 2000 nam omogočajo, da to bogastvo zapustimo tudi našim vnukom.

Mreža evropskih območij
Starejše članice Evropske unije so vzpostavile svoja območja Nature do leta 2000, za nove članice pa je veljala ta obveza do dneva vstopa v Unijo (za Slovenijo je bil to 1. maj 2004). Vsaka država je izbrala svoja območja na osnovi seznamov življenjskih okolij in vrst iz obeh direktiv. Celotni seznami vsebujejo je preko 170 življenjskih okolij in okoli 900 rastlinskih in živalskih vrst. Vsaka država članica je določila svoja območja glede na delež pojavljanja in stanje ohranjenosti življenjskih okolij in vrst na svojem ozemlju.
Natura 2000 združuje in povezuje dva tipa območij, ki so opredeljena po Direktivi o pticah in Direktivi o habitatih. Najpomembnejša in enkratna življenjska okolja se tako povezujejo v enotno omrežje. Države Evropske unije bodo na teh temeljih pričele pripravljati načrte dolgoročnega ohranjanja in upravljanja teh območij.

Direktiva o pticah
Direktiva o ohranjanju ogroženih prostoživečih vrst ptic ali Direktiva o pticah, sprejeta leta 1979, nalaga državam članicam EU opredelitev Posebnih območij varstva (SPA – Special protected area) z namenom varovanja ogroženih vrst ptic navedenih v Prilogi II. direktive in redno pojavljajočih se migratornih vrste ptic, če so potrebne varstva. Območja vključujejo tako njihova gnezdišča kot tudi prezimovališča in počivališča.

Direktiva o habitatih
Leta 1992 sprejeta Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov in prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ali krajše Direktiva o habitatih nalaga opredelitev območij namenjenih varovanju ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov
Direktiva o habitatih določa državam članicam EU splošno zavezo za monitoring, vrednotenje in poročanje o ohranitvenem stanju vrst in habitatov pomembnih za Skupnost. Predpisuje le pravne in administrativne zahteve spremljanja stanja ne pa tudi dejanskih praktičnih navodil o sami izvedbi.
Poročanje v okviru Direktive o habitatih je sestavljeno iz več delov (Slika 1).
Člen 11 določa, da naj države članice spremljajo stanje ohranjenosti naravnih habitatov in vrst iz 2. člena, pri čemer posebno pozornost posvetijo prednostnim naravnim habitatnim tipom in prednostnim vrstam.
Določilo velja za vse habitate (iz priloge II) in vrste (iz prilog II, IV in V). To določilo ni omejeno samo na Natura 2000 območja, temveč morajo biti podatki zbrani tudi izven omrežja.
Člen 17 določa, da morajo države članice vsakih šest let izdelati poročilo o izvajanju ukrepov po tej direktivi. Poročilo vključuje zlasti informacije o ohranitvenih ukrepih iz prvega odstavka člena 6, vrednotenje vplivov teh ukrepov na stanje ohranjenosti naravnih habitatnih tipov iz priloge I in vrst iz priloge II ter glavne rezultate spremljanja stanja iz člena 11.


Slika 1: Shema zahtev poročanja v okviru Direktive o habitatih (prirejeno po Schröder et al., 2004)
Namen monitoringa je spremljati odstopanja od ugodnega ohranitvenega stanja. Definicija ugodnega ohranitvenega stanja habitatov in vrst v interesu Skupnosti je zapisana v 1. členu Direktive o habitatih:
Tabela 1: Ugodno ohranitveno stanje, kot je definirano v 1. členu Direktive o habitatih

Povezave:
Monitoring N2k na straneh Evropske komisije:
http://europa.eu.int/comm/environment/nature/biodiversity/monitor_indic_reporting/
monitoring/index_en.htm

http://forum.europa.eu.int/Public/irc/env/monnat/library
 




 

 

 

Pošlji prijatelju

 

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, production & design: Creativ, Novi mediji d.o.o.