Pogled na Snežnik (Foto: M. Gorkič) Ribniki Petelinjek (Foto: M. Petkovšek) Jovsi (Foto: H. Oršanič) Barje Za Blatom (Foto: G. Kalan) Velikonočnica (Foto: G. Kalan) Slovenski English

Preprečevanje nadaljnjega izumiranja ogroženih živalskih in rastlinskih vrst je nujna in za to bi družba in posamezniki morali nameniti več truda in sredstev:

» Glasujem      » rezultati ankete

Svoje mnenje povezano s projektom LIFE lahko izrazite v knjigi gostov

» Podaj svoje mnenje

» Najdi

Novice in obvestila o spremembah na portalu lahko prejemate na svoj elektronski naslov ...

» naročilo na novice

Sedež:
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Telefon:
(01) 2309-500
Telefaks:
(01) 2309-540
Elektronska pošta:

zrsvn.oe@zrsvn.si

Predstavitev projekta

Izdelava upravljavskih načrtov za 5 pilotnih območij

 

Na podlagi priprave upravljavskih načrtov za pet (5) pilotnih območij se bodo podali predlogi za spremembe in dopolnitve Smernic. Hkrati bo izbrano območje dobilo temeljni dokument za trajnostni razvoj, ki bo usklajen z vsemi deležniki oziroma interesi.

Aktivnosti na terenu bodo potekale na šestih potencialnih Posebnih ohranitvenih območjih (pSCI) in dveh Posebnih območjih varstva (SPA) za ohranitev vrst in habitatov, ki so v interesu Skupnosti, v ugodnem varstvenem statusu. Gre za območja: SPA Snežnik – Pivka in pSCI Snežnik, SPA Jelovica, pSCI Blato pri Jelovici, pSCI Ledina na Jelovici, SPA Kozjansko – Dobrava – Jovsi, pSCI Dobrava in Jovsi, pSCI Ličenca ter pSCI Boletina.

Povzetki podrobnejših načrtov upravljanja za pilotna projektna območja

JELOVICA

Jelovica je ena izmed treh velikih kraških planot, ki se razprostirajo med Julijskimi Alpami na severu in dinarskim masivom na jugu. Jelovica je znana predvsem kot gosto porasla planota z zasmrečenimi gozdovi. Poleg smrekovega gozda je na planoti še nekaj starih pašnih planin in goličavi vrhovi Ratitovca. Jelovica je kot kraška planota prepredena s kraškimi pojavi kot so jame in brezna in majhnimi izviri, predvsem na jugovzhodnem delu. V omrežje Natura 2000 so bila na območju planote zajeta štiri območja. Eno večje območje po Direktivi o pticah poimenovano Jelovica in tri manjša po Direktivi o habitatih. To so Ratitovec, Blato na Jelovici in Ledina na Jelovici. Na Jelovici sta stalno prisotna divja mačka in ris, občasno pa se v gozdovih pojavlja tudi rjavi medved. Na Jelovici se nahaja ena večjih populacij gozdnih kur in veliko vrst sov in ujed. Na gorskih traviščih južnih pobočij Ratitovca raste veliko zavarovanih vrst gorskih cvetlic. Na Jelovici najdemo tudi dve barji, ki sta bili konec prejšnjega stoletja zavarovani z občinskima odlokoma.Grožnjo ohranjenosti biotske raznovrstnosti Jelovice predstavlja predvsem vedno večje število obiskovalcev in razvoj novih nelegalnih dejavnosti in aktivnosti, kot je vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju. Nekdaj zelo pogosta gozdna paša se opušča. Z gozdovi na planoti Jelovica se gospodari trajnostno in sonaravno predvsem od druge polovice 20. stoletja. Zaradi preteklega gospodarjenja v 19. in prvi polovici 20. stoletja je sestava gozdov oz. zastopanost drevesnih vrst na planoti Jelovica spremenjena do izmenjana. Prevladujejo smrekove monokulture s primesmi bukve in jelke. Za Jelovico je značilno intenzivno izkoriščanje gozdov, kar se kaže v pomanjkanju odmirajoče in odmrle lesne biomase v gozdovih, še posebej drevja nad 30 cm. Jelovica je bila do sedaj predvsem zaradi bližine Pokljuke in Mežaklje, ki sta v Triglavskem narodnem parku, dokaj nezanimiva za obiskovalce. Večinoma jo obiskuje lokalno prebivalstvo, ki ima prebivališča v naseljih pod vznožjem in v neposredni bližini planote. V podrobnejšem načrtu upravljanja za Jelovico so zajeti vsi vidiki ogrožanja, zastavljeni so dolgoročni in kratkoročni cilji za njihovo doseganje. Podrobnejši načrt upravljanja podaja tudi usmeritve za ravnanja, ki bodo ohranila vrste in habitatne tipe v ugodnem stanju. Večjih groženj, ki bi botrovale spremembam ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v prihodnosti ne pričakujemo. V bližnji prihodnosti se bo na Jelovici odvijal še en naravovarstveni projekt in sicer projekt postavljanja gnezdilnic za kozačo in spremljanja stanja kozače. Prijavitelj projekta je ZRSVN OE Kranj, sodelovali bodo DOPPS in ZGS. Projekt bo financirala Kneževina Monako.Podrobnejši načrt upravljanja ne vsebuje monitoringa stanja Natura vrst in habitatnih tipov. V Sloveniji se strokovnjaki do sedaj še niso ustrezno posvetili temu vprašanju. Slovenija tudi še ni dorekla načina monitoringa biotske pestrosti kot tudi podrobnejšega monitoringa vrst in habitatnih tipov varovanih po obeh direktivah. Modele omenjenega monitoringa bo potrebno pripraviti v naslednjih letih. Vzpostavitev monitoringa vrst in habitatnih tipov ter območij mora vzpostaviti vsaka država sama. Modele se bo ob uspešni prijaviti projekta lahko izdelalo v okviru projekta LIFE+ le v okviru predpriprav na akcije. Na nujnost vzpostavitve monitoringa opozarja tudi pomanjkanje podatkov o populacijah posameznih vrst in razširjenosti ter stanju habitatnih virov.Upravljanje na Jelovici se izvaja s sektorskim načrtovanjem. Gozdnogospodarske načrte se na podlagi predloga iz priloge ustrezno dopolni z varstvenimi cilji, usmeritvami in ukrepi, tako da zagotavljajo ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov znotraj gozdnega prostora. Enako velja za lovsko upravljavske načrte za 2. Gorenjsko lovsko upravljavsko območje. Ohranjanje vrst in habitatov vezanih na kmetijska zemljišča se upravlja preko SKOP/KOP ukrepov. Predvidevamo, da je takšna oblika upravljanja z območjem Natura 2000, torej upravljanje razdeljeno na posamezne sektorje v primeru Jelovice najprimernejše. Za doseganje ciljev je potrebno zagotavljati usklajeno delovanje med sektorji.Težave se pojavljajo pri določanju finančnih virov. Ta načrt sicer opredeljuje vire, iz katerih se lahko črpajo sredstva za posamezne naloge, ki so potrebne za zagotavljanje varstvenih ciljev, vendar pa so ti viri trenutno namenjeni le izvajanju obstoječih nalog in jih bo za potrebe varovanja območij Natura 2000 potrebno dodatno okrepiti. Brez dodatnih sredstev nalog namenjenih zagotavljanju ugodnega ohranitvenega stanja vrst in habitatnih tipov ne bo mogoče izvajati. V celoti lahko sklepamo, da je podrobnejši načrt, ki ga imamo pred seboj zelo dobra podlaga za nadaljnje sektorsko načrtovanje z naravnimi viri in prostorom na območju Jelovice.

Podrobnejši načrt upravljanja za projektno območje Jelovica

SNEŽNIK

Območje Snežnik leži na jugozahodu Slovenije na državni meji z Republiko Hrvaško. Najvišja točka območja je Snežnik, ki se dvigne do 1796 m. Poleg Snežnika vključuje tudi Javornike in vzhodni del Pivške kotline. Na tem obsežnem območju je biološka pestrost med največjimi v Sloveniji, zato je bilo določeno kot območje Natura 2000. Po Direktivi o pticah je bilo določeno območje Snežnik-Pivka, po Direktivi o habitatih pa območje Javorniki-Snežnik. Projektno območje Snežnik zajame še južni del območja Notranjski trikotnik, določenega po Direktivi o habitatih. Skupno je tako v območju zajetih 13 habitatnih tipov, 23 vrst ptic ter 16 rastlinskih in drugih živalskih vrst. Prostrani gozdovi na Javorniško–Snežniškem masivu tvorijo enega največjih strnjenih gozdnih kompleksov v srednji Evropi. Njihova razsežnost in ohranjenost zagotavljata ugoden življenjski prostor množici živalskih in rastlinskih vrst, med katerimi so tudi vse tri vrste naših velikih zveri: rjavi medved, volk in ris. Poleg gozdov večjo površino pokrivajo tudi suha kraška travišča, ki sodijo med floristično najbogatejša v Evropi. Velika posebnost območja so tudi presihajoča jezera, izjemno naravno bogastvo pa se skriva tudi pod zemljo, kjer v prevotljenem kraškem svetu najdemo številne jame z jamsko favno.
Številne vrste in habitatni tipi so na območju ogroženi zaradi različnih dejavnikov, tako na primer kraška travišča izginjajo zaradi opuščanja košnje in paše, kar pa nadalje pomeni manjšanje življenjskega prostora za nekatere rastlinske in živalske vrste. Z vidika upravljanja območij Natura 2000 je zaraščanje travišč eden glavnih problemov v območju, problematična je tudi razdrobljena lastniška struktura ter pomanjkanje podatkov o nekaterih kvalifikacijskih vrstah.
V načrtu upravljanja za Snežnik so zajeti vsi vidiki ogrožanja, zastavljeni so kratkoročni in dolgoročni cilji za njihovo doseganje. Načrt upravljanja za tako obsežno, kompleksno območje z zelo velikim številom kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov, podaja priporočila za ravnanje, ki naj bi omogočila ohranjanje vrst v t.i. ugodnem ohranitvenem stanju.
Podrobnejši načrt upravljanja ne vsebuje monitoringa stanja Natura vrst in habitatnih tipov. V Sloveniji se strokovnjaki do sedaj še niso ustrezno posvetili temu vprašanju. Slovenija tudi še ni dorekla načina monitoringa biotske pestrosti kot tudi podrobnejšega monitoringa vrst in habitatnih tipov varovanih po obeh direktivah. Modele omenjenega monitoringa bo potrebno pripraviti v naslednjih letih. Vzpostavitev monitoringa vrst in habitatnih tipov ter območij mora vzpostaviti vsaka država sama. Modele se bo ob uspešni prijaviti projekta lahko izdelalo v okviru projekta LIFE+ le v okviru predpriprav na akcije. Velika težava je tudi pomanjkanje podatkov o populacijah posameznih vrst in razširjenosti ter stanju habitatnih tipov. Pomanjkanje podatkov o nekaterih vrstah in habitatnih tipih v območju Snežnik kaže na nujnost čim prejšnje vzpostavitve monitoringa ter ustreznih raziskav, ki bodo dala rezultate, nujno potrebne za uspešno upravljanje z območjem.
Upravljanje v projektnem območju Snežnik je predvideno z izvajanjem sektorskih načrtov. Gozdnogospodarske načrte se na podlagi predloga iz priloge ustrezno dopolni z varstvenimi cilji, usmeritvami in ukrepi, tako da zagotavljajo ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov znotraj gozdnega prostora. Enako velja za lovsko upravljavske načrte. Ohranjanje vrst in habitatov vezanih na kmetijska zemljišča se upravlja preko SKOP/KOP ukrepov kar pa zaradi specifike in odsotnosti sistema načrtovanja zagotovo ne bo dovolj. Kot rešitev za obstoječe razmere se zato nakazuje potreba po ustanovitvi zavarovanega območja ter pooblaščene upravljavske organizacije. Za ohranitev določenih vrst so v upravljavskem načrtu predvideni posebni akcijski načrti. Predvidevamo, da je takšna oblika upravljanja z območjem Natura 2000, torej upravljanje razdeljeno na posamezne sektorje, najverjetneje bolj uspešno v primeru manjših in manj zahtevnih območij, pri tako velikih območjih, kot je obravnavano, pa bo treba pravo obliko upravljanja še poiskati. Za doseganje ciljev je potrebno zagotavljati usklajeno delovanje ne le posameznih sektorjev med seboj, temveč tudi znotraj posameznega sektorja, to pa je pri tako velikem območju, kot je Snežnik, v nekaterih sektorjih težje izvedljivo.
Dodatna težava so finančni viri. Ta načrt sicer opredeljuje vire, iz katerih se lahko črpajo sredstva za posamezne naloge, ki so potrebne za zagotavljanje varstvenih ciljev, vendar pa so nekateri viri trenutno namenjeni le izvajanju obstoječih nalog in jih bo za potrebe varovanja območij Natura 2000 potrebno dodatno okrepiti. Brez dodatnih sredstev nalog namenjenih zagotavljanju ugodnega ohranitvenega stanja vrst in habitatnih tipov ne bo mogoče izvajati. To je potrebno upoštevati pri pregledu pričujočega dokumenta, ki pa daje dober okvir za pripravo ustreznejšega načrta upravljanja, ki bo na podlagi boljših podatkov v celoti upošteval kompleksnost območja, vključno z ekološkimi zahtevami vrst. Za izdelavo ustreznega načrta upravljanja za območje Natura 2000, kakršno je območje Snežnika, bo potrebno vložiti več sredstev in časa ter sodelovanje večjega števila strokovnjakov in inštitucij.

Podrobnejši načrt upravljanja za projektno območje Snežnik 

JOVSI
 
Dobrava in Jovsi ležijo na vzhodnem, panonskem obrobju Slovenije, v spodnjem toku reke Sotle, nekaj kilometrov severno od Brežic. Dobrava obsega nižinski gozd, Jovsi pa travnate ravnice ob reki Sotli. 2900 ha veliko uravnano območje ima značaj mokrišča, katerega hidrološke značilnosti pogojujejo uravnana glinena tla, na katerih zastajata padavinska in poplavna voda.
Dobrava in Jovsi sta najbolj prepoznavni območji ohranjene narave v Posavju, saj so tu zaradi naravnih danosti in ekstenzivnega kmetijstva svoj življenjski prostor našle številne redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. V evropsko ekološko omrežje Natura 2000 sta vključeni zaradi prisotnosti naravovarstveno izstopajočih hrastovo-belogabrovih gozdov, ki so življenjski prostor srednjega detla in nekaterih drugih ogroženih gozdnih vrst ptic ter ekstenzivnih močvirnih travnikov ob reki Sotli, kjer domujejo redke travniške vrste ptic na čelu s koscem. Mokrišča na celotnem območju so pomembna kot hibridna cona hribskega in nižinskega urha, metulja močvirskega cekinčka in kačjega pastirja velikega studenčarja.
Dobrava je razmeroma stabilen in dobro ohranjen gozdni ekosistem, kjer obstoječi način gospodarjenja zagotavlja ohranjanje deleža starejših gozdov z večjim deležem dreves z dupli, večjim deležem odmrle lesne biomase, ki ohranja redek gozdni habitatni tip in od njega odvisne ogrožene živalskem vrste. Neprimerno zahtevnejše so razmere v Jovsih, kjer zaradi zaraščanja in opuščanja rabe izginjajo ekstenzivni mokrotni travniki in z njimi življenjski prostor ogroženih travniških vrst ptic.
Varstveni cilji so zato prvenstveno usmerjeni v vzdrževanje značilne kmetijske kulturne krajine z ohranjenim deležem ekstenzivnih travniških površin in pozno košnjo. Ključno orodje za njihovo doseganje predstavljajo finančne spodbude Slovenskega kmetijskega okoljskega programa (SKOP), zato želimo povečati število lastnikov oziroma zemljišč vključenih v SKOP, izboljšati naravovarstveno osveščenost lastnikov in njihovo naklonjenost naravi prijaznemu kmetovanju.
Podrobnejši načrt upravljanja ne vsebuje monitoringa stanja Natura vrst in habitatnih tipov. V Sloveniji se strokovnjaki do sedaj še niso ustrezno posvetili temu vprašanju. Slovenija tudi še ni dorekla načina monitoringa biotske pestrosti kot tudi podrobnejšega monitoringa vrst in habitatnih tipov varovanih po obeh direktivah. Modele omenjenega monitoringa bo potrebno pripraviti v naslednjih letih. Vzpostavitev monitoringa vrst in habitatnih tipov ter območij mora vzpostaviti vsaka država sama. Modele se bo ob uspešni prijaviti projekta lahko izdelalo v okviru projekta LIFE+ le v okviru predpriprav na akcije.
Upravljanje v projektnem območju Dobrava - Jovsi je predvideno z izvajanjem sektorskih načrtov. Gozdnogospodarski načrt se na podlagi predloga iz priloge ustrezno dopolni z varstvenimi cilji, usmeritvami in ukrepi, tako da zagotavlja ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov znotraj gozdnega prostora. Ohranjanje vrst in habitatov vezanih na kmetijska zemljišča se upravlja preko SKOP/KOP ukrepov, kar pa v trenutnem obsegu ne bo dovolj. Ponekod pa se še kaže potreba po uvedbi novih ukrepov.
Težave se pojavljajo pri določanju finančnih virov. Ta načrt sicer opredeljuje vire, iz katerih se lahko črpajo sredstva za posamezne naloge, ki so potrebne za zagotavljanje varstvenih ciljev, vendar pa so ti viri trenutno namenjeni le izvajanju obstoječih nalog in jih bo za potrebe varovanja območij Natura 2000 potrebno dodatno okrepiti.

Podrobnejši načrt upravljanja za projektno območje Dobrava -Jovsi 

PETELINJEK

Projektno območje Petelinjek je manjši del območja Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah. Območje leži ob manjšem pritoku potoka Ličenca. Območje je odmaknjeno od večjih središč. Območje Ličenca je široko nižinsko območje mokrotnih travnikov. Z mnogimi potoki se je razvila obrežna vegetacija, ki daje zatočišče mnogim ogroženim vrstam živali. V ožjem območju v okolici ribnikov Petelinjek, je tradicionalno ekstenzivno ribogojstvo pripomoglo k ohranitvi obrežnih habitatov, ki so primerni za življenje kačjega pastirja. Poleg ribnikov se v območju Petelinjeka nahajajo obrežna jelševja in vrbovja, ki so kvalifikacijski habitatni tip Natura 2000. Gozdovi na severu območja so bilo v prejšnjem stoletju nasajeni s smreko.
Stanje na Petelinjeku je trenutno ugodno, saj ni večjih destruktivnih vplivov. Največjo grožnjo območju ribnikov predstavlja slabo stanje vodnih objektov, predvsem tretje pregrade. Potencialno ogroženost predstavljajo tudi neozaveščeni posamezniki, ki bi lahko vplivali na kvaliteto vode in posredno na življenje v ribnikih in ob njih. V okviru projekta LIFE je bila v letu 2005 na območju Petelinjeka izvedena inventura oz. popis stanja habitatnih tipov in v letu 2006 popis zavarovanih vrst. Bistvenih sprememb v okolju ne pričakujemo, saj bo stanje z ustreznim upravljanjem, ki bo temeljilo na ohranjanju sedanjih procesov, ostalo ugodno.
Podrobnejši načrt upravljanja za Petelinjek predvideva upravljanje skozi sektorsko načrtovanje. Pripravljen je predlog, kako dopolniti gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote tako, da zagotavlja ohranjanje ugodnega stanja gozdnega habitatnega tipa, pripravljeni so izbrani SKOP/KOP ukrepi, ki so primerni za upravljanje kmetijskih zemljišč na območju. Pripravljene so cilji in usmeritve, ki se bodo zapisale v vodno pravico ali koncesijo za upravljanje ribnikov, pripravljeni so cilji in usmeritve za upravljanje z vodami, ki se bodo vključile v načrt upravljanja voda, ko jih bo MOP pripravil. Predvidevamo, da je takšna oblika upravljanja z območjem Natura 2000, torej upravljanje razdeljeno na posamezne sektorje v primeru Petelinjeka najprimernejše. Za doseganje ciljev je potrebno zagotavljati usklajeno delovanje med sektorji.
Podrobnejši načrt upravljanja ne vsebuje monitoringa stanja Natura vrst in habitatnih tipov. V Sloveniji se strokovnjaki do sedaj še niso ustrezno posvetili temu vprašanju. Slovenija tudi še ni dorekla načina monitoringa biotske pestrosti kot tudi podrobnejšega monitoringa vrst in habitatnih tipov varovanih po obeh direktivah. Modele omenjenega monitoringa bo potrebno pripraviti v naslednjih letih. Vzpostavitev monitoringa vrst in habitatnih tipov ter območij mora vzpostaviti vsaka država sama. Modele se bo ob uspešni prijaviti projekta lahko izdelalo v okviru projekta LIFE+ le v okviru predpriprav na akcije.
Težave se pojavljajo pri določanju finančnih virov. Ta načrt sicer opredeljuje vire, iz katerih se lahko črpajo sredstva za posamezne naloge, ki so potrebne za zagotavljanje varstvenih ciljev, vendar pa so nekateri viri trenutno namenjeni le izvajanju obstoječih nalog in jih bo za potrebe varovanja območij Natura 2000 potrebno dodatno okrepiti.
V celoti lahko sklepamo, da je načrt, ki ga imamo pred seboj zelo dobra podlaga za nadaljnje sektorsko načrtovanje z naravnimi viri in prostorom na območju Petelinjeka.

Podrobnejši načrt upravljanja za projektno območje Petelinjek - del območja Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah  

BOLETINA

Rastišče velikonočnice na Boletini se nahaja blizu kraja Ponikva v vzhodnem delu Slovenije. Rastišče predstavlja najbolj jugozahodno točko razširjenosti velikonočnice. V omrežje Natura 2000 so bila zajeta tri rastišča velikonočnice, rastišče na Boletini pa ima največjo populacijo velikonočnice pri nas. Poleg velikonočnice se na območju nahaja še habitatni tip »Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia), ki je na Boletini prioritetni habitatni tip, saj tu rastejo tudi kukavičevke piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), trizoba kukavica (Orchis tridentata) in dolgolistna naglavka (Cephalantera longifolia).
Območje je ohranilo svojo veliko naravovarstveno vrednost zaradi tradicionalnega ekstenzivnega kmetijstva, ki pa se v zadnjem času opušča. V sklopu projekta LIFE »Natura 2000 v Sloveniji – upravljavski modeli in informacijski sistem« (LIFE04NAT/SI/000240) se bo lastništvo območja v celoti prešlo v last občine Šentjur. S tem bo zagotovljeno tudi upravljanje, ki bo vsebovalo varovanje v času cvetenja velikonočnice in košnjo v poznem poletju. Ponikva je znana po rojstni hiši Antona Martina Slomška, slovenskega duhovnika, pisatelja, pedagoga in skladatelja, zato v te kraje roma mnogo turistov. V zadnjem času je lokalno turistično društvo promoviralo tudi ogled rastišča velikonočnice, ki se nahaja nekaj 100 metrov od središča Ponikve. V preteklosti se je na rastišču letno zvrstilo približno 1000 ljudi. Največjo grožnjo rastišču so predstavljali neozaveščeni obiskovalci, ki so rastišče oskrunili s trganjem in izkopavanjem rastlin. Z namenom ohranitve rastišča, je občina leta 1993 dobršni del zavarovala z odlokom.
Majhnost rastišča nam omogoča, da se spremljanje stanja velikonočnice lahko izvaja direktno s štetjem cvetočih rastlin. Štetje smo uvedli v okviru spremljanja stanja za potrebe projekta LIFE in se bo izvajalo tudi v bodoče. Spremljanje stanja habitatnega tipa pa bo omogočeno, ko bo dorečen način monitoringa biotske pestrosti kot tudi podrobnejšega monitoringa vrst in habitatnih tipov varovanih po obeh že omenjenih direktivah. Modeli omenjenega monitoringa bo potrebno pripraviti v naslednjih letih. Vzpostavitev monitoringa vrst in habitatnih tipov ter območij mora vzpostaviti vsaka država sama. Modele se bo ob uspešni prijaviti projekta lahko izdelalo v okviru projekta LIFE + le v okviru predpriprav na akcije.
Upravljanje projektnega območja Boletina – velikonočnica naj bi se izvajalo s pogodbo o varstvu na podlagi 47. člena ZON, ki se sklepa med državo in lastnikom. Predlog pogodbe za varstvo območja je priložen v prilogi. V pogodbi so določene dejavnosti, ki zagotavljajo dolgoročno ohranitev velikonočnice in habitatnega tipa na območju. Za uspešno dolgoročno varstvo pa bo potrebno predvideti redna finančna sredstva za izvajanje pogodbe.

Podrobnejši načrt upravljanja za projektno območje Boletina - velikonočnica

 

 

Pošlji prijatelju

 

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, production & design: Creativ, Novi mediji d.o.o.