Pogled na Snežnik (Foto: M. Gorkič) Ribniki Petelinjek (Foto: M. Petkovšek) Jovsi (Foto: H. Oršanič) Barje Za Blatom (Foto: G. Kalan) Velikonočnica (Foto: G. Kalan) Slovenski English

Preprečevanje nadaljnjega izumiranja ogroženih živalskih in rastlinskih vrst je nujna in za to bi družba in posamezniki morali nameniti več truda in sredstev:

» Glasujem      » rezultati ankete

Svoje mnenje povezano s projektom LIFE lahko izrazite v knjigi gostov

» Podaj svoje mnenje

» Najdi

Novice in obvestila o spremembah na portalu lahko prejemate na svoj elektronski naslov ...

» naročilo na novice

Sedež:
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Telefon:
(01) 2309-500
Telefaks:
(01) 2309-540
Elektronska pošta:

zrsvn.oe@zrsvn.si

Predstavitev projekta

Jovsi

Karta območja Jovsi

Območje Jovsov
Velikost površja (ha): 2.902,41

Pomembnost
- SPA “Kozjansko – Dobrava – Jovsi” (južni del),
- pSCI “Dobrava – Jovsi”
- Dobrava in Krakovski gozd sta edini večji območji nižinskega poplavnega gozda v južno-vzhodni Sloveniji
- Veliko redkih in ogroženih vrst (na domači in evropski ravni); 1 sesalec (Lutra lutra), 1 plazilec, 3 (Emys orbicularis), 3 dvoživke, 2 ribi (Cottus gobio), 2 hrošča in 1 metulj.
- Edino ohranjeno močvirje v regiji.
- Pomembni prostor za gnezdenje kozice Gallinago gallinago, edini zanesljivi prostor za gnezdenje kosca (Crex crex) v Panonski Sloveniji. Tu je najmanj 18 vrst ptic iz Priloge I Direktive o pticah.

Opis območja
Informativna tabla (Foto: M. Kogelnik)Jovsi so obsežna poplavna ravnica ob vzhodni slovenski meji vzdolž reke Sotle, kakih 6 km pred izlivom v reko Savo. Do regulacije Sotle pred nekaj desetletji je bilo to območje pogosto poplavljeno. Hidromorfna tla je nekoč preraščal gozd (delno še vedno ohranjen kot gozd Dobrava), danes pa prevladujejo močvirna in vlažna travišča, prepredena s pasovi obrežne vegetacije, grmišči, osamelimi vrbami, hrasti dobi in jelšami.
V današnjem času so Jovsi v celoti namenjeni kmetijstvu. Ob reki Sotli prevladujejo njive, na katerih se pretežno sadi koruza, v osrednjem delu pa travniki. Najbolj zamočvirjeni so na zahodnem obrobju vzdolž Šice, zato jih lastniki običajno kosijo le enkrat letno.
Naravovarstveno najpomembnejši so močvirni in poplavni travniki z nekaterimi redkimi in ogroženimi vrstami v osrednjem in predvsem zahodnem delu, ki hkrati predstavljajo pomemben življenjski prostor številnim živalskim vrstam, med katerimi posebej izstopajo ptice. Do danes je bilo na območju Jovsov opazovanih preko 80 vrst z okoli 50 gnezdilci – med njimi so tudi najbolj ogrožene vrste – kozica, zlatovranka, črnočeli srakoper in kosec.

Nevarnosti
- Zaraščanje – razdrobljeno, prevladuje v zahodnjem delu
- Intenzifikacija kmetijskih travnikov blizu reke Sotle
- Upravljanje z gozdom na območju Dobrava
- Vznemirjenje zaradi povečanega dostopa ljudi
- Nizka ozaveščenost ljudi

Naravovarstveni status
Zavarovano območje – naravni spomenik (UL RS št. 58/95)
Ekološko pomembno območje (UL RS št. 48/04)
Posebno varstveno območje (Območje Natura 2000) (UL RS št. 49/04)
Naravna vrednota (državnega pomena) (UL RS št. 111/04)
Predlog za Ramsarsko lokaliteto.

Kvalifikacijske vrste in habitatni tipi, ki opredeljujejo območje Natura 2000

SI5000022 Kozjansko – Dobrava – Jovsi (Ptičja Direktiva)

Kvalifikacijske vrste:
Belovrati muhar (Ficedula albicollis)
Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus)
Črna štorklja (Ciconia nigra)
Kobiličar (Locustella naevia)
Kosec (Crex crex)
Pivka (Picus canus)
Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus)
Prepelica (Coturnix coturnix)
Rjavi srakoper (Lanius collurio)
Srednji detel (Dendrocopos medius)
Vijeglavka (Jynx torquilla)

SI3000268 Dobrava – Jovsi (Habitatna Direktiva)
Kvalifikacijske vrste:
Veliki studenčar (Cordulegaster heros)
Vidra (Lutra lutra)
Hribski urh (Bombina variegata)
Nižinski urh (Bombina bombina)
Veliki pupek (Triturus carnifex)
Hrastov kozliček (Cerambyx cerdo)
Rogač (Lucanus cervus)
Močvirski cekinček (Lycaena dispar)
Črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctata)
Navadni škržek (Unio crassus)

Habitatni tipi:
Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion)
Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))
Bukovi gozdovi (Luzulo – Fagetum)

Akcije predvidene na območju Jovsov

Izdelava načrta upravljanja
S projektnimi partnerji bomo naravovarstvene interese poskušali uskladiti z gozdnogospodarskimi načrti, razvojnimi pogledi krajevne skupnosti in kmetijskimi razvojnimi načrti. Pripravljen upravljavski načrt za območje Dobrava – Jovsi bo tako usklajen in potrjen s strani vseh partnerjev.

Podrobnejši načrt upravljanja za projektno območje Dobrava - Jovsi

Odkup dreves
V gozdu Dobrava načrtujemo odkupiti 100 starih hrastovih dreves s čimer bomo izpostavili njihov ekološki pomen, saj so ključnega pomena za gnezditev ogroženih vrst ptic kot so srednji detel (povezava na sliko: Srednji detel AH v mapi Slikovno gradivo), pivka, golob duplar, črna štorklja in belovrati muhar.
Gozd Dobrava (Foto: M. Kogelnik)

 

 

 

 

 

 

 

 

Izboljšanje hidroloških razmer
Šica je za odvodnjo površinskih in poplavnih vod iz Jovsov ključnega pomena. Žal pa so njene pretočne sposobnosti zaradi nevzdrževanja vse slabše. V sklopu projekta bo Šica obnovljena, vodni režim na pribrežnih zemljišč pa reguliran s postavitvijo lesenih zapornic. Te se bodo pred košnjo odprle, s čimer bo omogočena normalna raba zemljišč.

Jovsi - poplavna ravnica (Foto: A. Hudoklin)

Postavitev opazovalnice
V sklopu Koščeve poti je načrtovana postavitev večje visoke opazovalnice ob učni mlaki (izvedena leta 2003). Predstavljala bo atraktiven cilj učne poti. Dostop bo urejen po daljšem mostovžu nad poplavnimi zemljišči. Sprejela bo do 10 ljudi, opremljena pa bo tudi z informativnimi tablami.

Ohranjanje travišč
Eden od ciljev projekta je tudi ohranjati rabo – košnjo travnikov v Jovsih in ob Sotli, saj le ta zagotavlja obstoj redkih travniških vrst ptic. To še zlasti velja za kosca, eno naših najbolj ogroženih ptic pa tudi druge vrste kot so denimo kozica, prepelica in črnočeli srakoper. Projekt zagotavlja finančna sredstva za izvajanje pozne košnje (po 15. juliju) za 100 ha travnikov ter za obnovo 50 ha zaraslih površin.

Ureditev info točke
V Kapelah bo v sodelovanju s krajevno skupnostjo urejena informativna soba. V njej bodo s panoji in ostalim informacijskim gradivom predstavljene posebnosti Dobrave in Jovsov ter druge lokalne vsebine. Soba bo služila za izvajanje projekta LIFE, po njegovem poteku pa za aktivnosti, povezane s turizmom in promocijo kraja.

Izdaja zloženk in postavitev info table
S pomočjo projekta bomo postavili 10 informativnih tabel za predstavitev Dobrave in Jovsov ter natisnili šest zloženk za predstavitev naravoslovnih vsebin in animacijo projekta.

Spremljanje stanja (monitoring)
Nočno štetje kosca se na območju Jovsov redno izvaja od leta 1992. V okviru projekta se bo monitoring kosca nadaljeval, po novem pa se bo redno spremljala tudi košnja, stanje odkupljenih dreves ter hidrološke razmere v Jovsih.

Ozaveščanje javnosti
Za večjo naravovarstveno ozaveščenost bomo izvajali več delavnic oziroma srečanj na katerih bomo zainteresirano javnost seznanili z naravovarstveno vsebino tega območja ter ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja tu prisotnih redkih in ogroženih vrst ter njihovih habitatov. Za lokalne medije bomo pripravljali tudi krajše prispevke in poročila o poteku projekta.
Delo z mladimi pri mlaki (Foto: A. Hudoklin)

 

 

Pošlji prijatelju

 

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, production & design: Creativ, Novi mediji d.o.o.