Pogled na Snežnik (Foto: M. Gorkič) Ribniki Petelinjek (Foto: M. Petkovšek) Jovsi (Foto: H. Oršanič) Barje Za Blatom (Foto: G. Kalan) Velikonočnica (Foto: G. Kalan) Slovenski English

Preprečevanje nadaljnjega izumiranja ogroženih živalskih in rastlinskih vrst je nujna in za to bi družba in posamezniki morali nameniti več truda in sredstev:

» Glasujem      » rezultati ankete

Svoje mnenje povezano s projektom LIFE lahko izrazite v knjigi gostov

» Podaj svoje mnenje

» Najdi

Novice in obvestila o spremembah na portalu lahko prejemate na svoj elektronski naslov ...

» naročilo na novice

Sedež:
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Telefon:
(01) 2309-500
Telefaks:
(01) 2309-540
Elektronska pošta:

zrsvn.oe@zrsvn.si

Predstavitev projekta

Boletina

Karta območja Boletina

Boletina – habitat velikonočnice (Pulsatilla grandis)
Velikost površja (ha): 1,79

Pomembnost
- pSCI “Boletina – velikonočnica”
- Velikonočnica je dandanes ena najbolj poznanih predstavnikov flore v Sloveniji. V Sloveniji jo lahko najdemo samo na štirih poznanih lokacijah.
- Suha in polsuha travišča Festuco – Brometalia (pomembno območje orhidej)

Opis območja
Boletina je manjša vas blizu Ponikve pri Grobelnem. Ponikalnica, ki se prične na Boletini je priča zakraselemu svetu, ki je bil pogoj za uspevanje in razrast velikonočnice na skrajnem jugozahodnem delu njenega areala.
Pred več kot sto leti je bilo to rastišče nepomemben travnik, ki pa je kasneje pridobival priljubljenost najprej pri domačinih, lepoto spomladanskega travnika pa so v današnjih dneh domačini zanesli tudi drugod po svetu. Travnik je v tem času nekoliko zaraselo grmovje, kljub temu pa se je na košenem delu travnika velikonočnica ohranila. Dandanes rastišče obišče v prvih pomladnih tednih okrog 2000 obiskovalcev.
Ker v Sloveniji velikonočnica uspešno uspeva le še na dveh območjih, je ohranjanje dobre kondicije rastišča nujen naravovarstveni ukrep. S projektom LIFE bodo tako zadoščene akcije, ki bodo pripomogle k hitri revitalizaciji rastišča in akcije, ki bodo zagotavljale trajnostno upravljanje z rastiščem. Upravljanje bo v skladu z naravovarstvom, saj je velikonočnica prednostna kvalifikacijska vrsta NATURA 2000.

Nevarnosti
- Zaraščanje – posebej zgornji in vzhodni del območja habitata.
- Intenzifikacija kmetijstva: celotno površje območja habitata in obkrožajočega območja.
- Vznemirjenje zaradi povečanega dostopa/obiska ljudi.
- Nizka stopnja ozaveščenost ljudi.

Principi zavarovanja na Boletini
Rastišče velikonočnice je zavarovano po občinskem odloku iz leta 1993 (Št. 45/93) kot botanični naravni spomenik.
Od leta 2004 pa je to rastišče opisano tudi kot predlagano posebno ohranitveno območje NATURA 2000 (to je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju EU pomembno za ohranitev ugodnega stanja živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu EU).

Kvalifikacijske vrste in habitatni tipi, ki opredeljuje območje Natura

SI3000088 Boletina – velikonočnica

Kvalifikacijske vrste:
Velikonočnica (Pulsatilla grandis)

Habitatni tip:
(6210) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia)


Akcije predvidene na območju Boletine

Izdelava načrta upravljanja
Z načrtom upravljanja bomo lahko uskladili in povezali vse uporabnike in možne načine oporabe zemljišča. Tako bo zagotovljena preglednost nad posegi na zemljišču in zagotovljeno trajno varovanje rastišča.

Podrobnejši načrt upravljanja za projektno območje Boletina - velikonočnica

Odkup/najem zemljišča
Skupaj s partnerjem – Občina Šentjur, bomo zemljišče odkupili in s tem izničili razparceliranost in večlastništvo. Upravljanje z rastiščem bo tako v javnem interesu.

Odstranitev grmovja
Grmovje močno zarašča rastišče (ponekod je že popolnoma preraslo), zato je potrebno grmovno vegetacijo skrčiti ali odstraniti, kasneje pa zagotoviti redno košnjo in s tem preprečeveti zaraščanje.Odstranjevanje grmovja (Foto: T. Košar)

Ograditev rastišča
Rastišče je nujno ograditi na spodnjem delu, kajti obiskovalci imajo v času cvetenja velik škodljiv vpliv na rastišče. Ograja ne bo onemogočala razširjanja velikonočnice.

Košnja rastišča
Zagotovili bomo redno košnjo celotnega rastišča, saj je le tako mogoče preprečiti ponovno zaraščanje. Košnja mora biti izvedena po dozorenju semen velikonočnice (pozno poleti).

Izdaja zloženk in info table
S promocijo in ozaveščanjem bomo obiskovalce in uporabnike zemljišč opozarjali na nevarnosti slabšanja stanja rastišča, kar ima za posledico izgubo velikonočnice. 

Predavanje po šolah
S predavanji želimo spodbuditi k varovanju velikonočnice že mladostnike, saj bodo kasneje prispevali k varovanju in ozaveščanju rastišča.

Monitoring
Z monitoringom želimo preverjati stanje na rastišču in preveriti uspešnost cilja - širjenje rastišča.

Razširjenost velikonočnice (Pulsatilla grandis)
Informativna tabla (Foto: G. Kalan)Velikonočnica je rastlina, katere razširjenost je omejena na srednji in jugovzhodno evropski prostor. Najdemo jo v državah od mesta Muenchna v Nemčiji do reke Dnester v Ukrajini (Avstrija, Češka Slovaška, Madžarska). Na jugovzhod pa sega vse do juga Makedonije. V Sloveniji je velikončnica dosegla skrajno jugozahodno točko razširjenosti. Ta točka se nahaja prav na Boletini. Kljub štirim znanim rastiščem v Sloveniji (predhodno se je pojavljala še na štirih, kjer se potrjeno ne pojavlja več) je velikonočnica močno ogrožena rastlina. Največjo težavo predstavljajo ravno stepske ekološke potrebe te vrste. Je sonceljubna in toploljubna rastlina, ki se pojavlja predvsem na suhih traviščih (lahko tudi v zelo svetlih gozdovih). Lahko je prisotna na bazični polagi, čeprav ni posebej bazifilna vrsta. Kljub prilagojenosti na naravne pogoje (brez človekovega vpliva) pa ima potrebo po ohranjanju travnikov (paša ali košnja), saj ni konkurenčna z ostalimi rastlinami. Predvsem grmovnimi in drevesnimi vrstami.
Rastišče na Boletini je primerno, saj je usmerjeno proti soncu (prisojna lega). Apnenčasta podlaga zagotavlja poleg dobrih toplotnih razmer tudi za velikonočnico dobre vodne razmere.Hiška z informativnim gradivom (Foto: G. Kalan) Količina padavin, ki padejo na tem rastišču, je lahko velika, vendar pa je pomembno, da se ta količina vode tudi hitro umakne (odteče). To zagotavlja propustna apnenčasta podlaga, saj je Boletina znamenita tudi po ponikalnici (zraven rastišča). Ker je velikonočnica oligotrofna vrsta, kar pomeni, da je prilagojena na zmanjšano hranljivost tal, je vsakršno gnojenje rastišča grožnja obstoju te vrste. Rastišče se sme obnavljati le naravno (gnitje). Zadostuje ena košnja letno, ki pa mora biti izvedena pozno poleti (ko dozorijo semena). Samo rastišče je bilo do nedavnega skoraj neznano v zadnjih letih pa večjo pozornost promociji in varovanju rastišča daje lokalno turistično društvo. Kljub temu pa se je v vseh teh letih nadaljevala človeška želja po izkopavanju te vrste na Boletini. S tem je bila velikonočnica v nekaterih preteklih letih zelo zreducirana.
Velik del rastišča kjer se velikonočnica tudi pojavlja, je obraščeno z grmovno vegetacijo. Le-ta pa ji onemogoča razširanje in normalno rast. Zaraščanje je tudi največja grožnja rastišču. Pred približno 40 leti je bilo rastišče skoraj popolnoma brez grmovja.

Velikonočnica (Pulsatilla grandis)
Kot že njeno ime pove nas velikonočnica (Pulsatilla grandis) razveseljuje s cvetenjem v času velike noči. Tako številni vijolični cvetovi rastline v to barvo obarvajo celotne površine njenega rastišča. Velikonočnica je zgodnje pomladanska cvetnica, saj zacveti zelo zgodaj, ko je okoliška travniška ruša še v stanju zimskega mirovanja. Tako je velikonočnica (Pulsatilla grandis) ena najbolj znanih predstavnic slovenske flore. Privlačnost, redkost in ekološka občutljivost pa jo uvrščajo med naše najbolj ogrožene rastlinske vrste.
Je ena od petih slovenskih »kosmatincev« (rod Pulsatilla) za katere je značilna poraščenost z nežnimi svilnatimi dlačicami. Prav zato velikonočnici rečemo tudi veliki kosmatinec. Je redek predstavnik stepske flore, najbolje pa uspeva na sončnih, kamnitih suhih traviščih na apnenčasti podlagi, pa tudi prodnatih tleh in v svetlih gozdovih. V Sloveniji velikonočnica dosega jugozahodno mejo svoje razširjenosti. Najdemo jo le še na štirih lokacijah (po letu 1995).
V zadnjih letih pa velikonočnica tudi na teh rastiščih postaja vse bolj ogrožena. K ogrožanju pripomore spreminjanje razmer na rastiščih, zaraščanje, množičen obisk ljudi in s tem povezana hoja po rastišču in trganje cvetov. Njen življenjski prostor se vse bolj krči, zato je potrebna še posebna previdnost in varovanje.

Velikonočnica (Foto: G. Kalan)Velikonočnica (Foto: G. Kalan) Velikonočnica (Foto: G. Kalan)Velikonočnica (Foto: S. Jenčič)

 

 

Pošlji prijatelju

 

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, production & design: Creativ, Novi mediji d.o.o.