Pogled na Snežnik (Foto: M. Gorkič) Ribniki Petelinjek (Foto: M. Petkovšek) Jovsi (Foto: H. Oršanič) Barje Za Blatom (Foto: G. Kalan) Velikonočnica (Foto: G. Kalan) Slovenski English

Preprečevanje nadaljnjega izumiranja ogroženih živalskih in rastlinskih vrst je nujna in za to bi družba in posamezniki morali nameniti več truda in sredstev:

» Glasujem      » rezultati ankete

Svoje mnenje povezano s projektom LIFE lahko izrazite v knjigi gostov

» Podaj svoje mnenje

» Najdi

Novice in obvestila o spremembah na portalu lahko prejemate na svoj elektronski naslov ...

» naročilo na novice

Sedež:
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Telefon:
(01) 2309-500
Telefaks:
(01) 2309-540
Elektronska pošta:

zrsvn.oe@zrsvn.si

Dogodki in obvestila

Boletina

Triletni monitoring velikonočnice na Boletini (akcija F3)

O številčnosti velikonočnice na Boletini so v literaturi zelo različni podatki. Strokovne ocene iz literature omenjajo približno 500 rastlin na rastišču pri Boletini (Sonja Skornik, Pulsatilla grandis – velikonočnica, Natura 2000 v Sloveniji – rastline, Založba ZRC, 2004). Večletnih štetij (monitoringov) velikonočnice, ki bi dali natančnejše podatke o številu rastlin na Boletini, še ni bilo opravljenih.

Monitoring smo opravili po metodi štetja rastlin velikonočnice na celotnem rastišču. Vsako leto smo razdelili rastišče v več segmentov. Šteli smo le posamezne rastline in ne vse posamezne cvetove. Vemo namreč, da je velikonočnica več cvetna rastlina, včasih pa iz korenike požene samo en cvet.

Štetje cvetočih velikonočnic (Foto: J. Senegačnik)Izbor kvadranta na rastišču velikonočnice (Foto: G. Kalan)

Rezultati štetja so pokazali, da se število cvetočih rastlin vsako leto spreminja. Največ velikonočnic smo našteli prvo leto (1262), drugo leto pa le nekoliko manj (1053). Ker smo prvo leto storili manjšo napako, za katero ocenjujemo, da je manjša od 10%, predvidevamo, da je realno število bližje štetju velikonočnic v drugem letu. Štetje velikonočnic tretje leto, pa je obrodilo na prvi pogled bistveno manjše sadove. Prešteli smo namreč le 485 cvetočih rastlin. Vzroki za slabše cvetenje velikonočnice so lahko različni. Velika verjetnost je, da so relativno visoke zimske temperature in tanjša zelo kratkotrajna snežna odeja vzrok za manjše število cvetočih rastlin. Med cvetočimi rastlinami smo namreč našli ogromno število rastlin, ki v letošnjem letu sploh niso cvetele. Tega efekta do sedaj še nismo opazovali. Opravili smo štetje razmerja med cvetočimi in necvetočimi rastlinami na desetih kvadrantih (velikost kvadranta je bila 1 m2). V vseh primerih smo našteli več necvetočih rastlin, kakor cvetočih. Kvantitativne analize zaradi nenaključnega izbora kvadrantov ni mogoče podati. Ocenjujemo pa, da je na rastišču dvokratnik ali trikratnik preštetega števila rastlin.
Vsekakor pa ne gre zanemariti tudi sezonske periodičnosti pri rastlinah. Efekte populacijskega nihanja lahko potrdijo le večletna opazovanja.

Listna rozeta necvetoče velikonočnice (Foto G. Kalan)Velikonočnica (Foto: G. Kalan)Graf štetja velikonočnice (G. Kalan)

Graf: Štetje razmerja med cvetočimi rastlinami in necvetočimi rozetami (Boletina, 11.4.07)


Velikonočnica razsejala svoja semena (akcija D3)

Varovanje velikonočnice v času njenega cvetenja je končano za čas trajanja projekta. V treh letih od začetka projekta je rastišče na Boletini obiskalo več kot pet tisoč zabeleženih obiskovalcev. Ocenjujemo, da si je rastišče ogledalo vsaj še tisoč obiskovalcev več. Na zavodu smo postavili metodo varovanja velikonočnice, ki smo jo izpilili v treh letih. Tako so temelji za nadaljevanje začetega dela postavljeni. Zavod želi, da bi način varovanja, kot smo ga uvedli tekom projekta, živel tudi v prihodnje in se s časoma še izboljšal in dopolnil z drugo ponudbo. Z lastnikom zemljišč, Občino Šentjur, in Turistično olepševalnim društvom Ponikva se že dogovarjamo za nadaljevanje aktivnega varovanja v času cvetenja velikonočnice. Ker je metoda, ki smo jo izvajali do sedaj, učinkovita in ekonomsko sprejemljiva za vse izvajalce, nam zagotovila o nadaljevanju varovanja dajejo veliko upanje za ohranitev rastišča in velikonočnice.
Občina, ki je že skoraj v celoti odkupila rastišče, je kupila tudi dele parcel, kjer velikonočnica trenutno ne raste. Na tak način ima velikonočnica na Boletini večji življenjski prostor, kjer se bo gospodarilo na način ugoden za njeno ohranitev.
Občina Šentjur bo letos prvič tudi pristopila h košnji celotnih odkupljenih parcel. Košnjo bomo opravili v poletju.

Velikonočnica je v večini že razsejala semena in upamo, da bodo v naslednjem letu velikonočnice zopet množično cvetele.

Udeleženci ekskurzije (Foto: M. Polutnik)Obiskovalci pred informacijsko tablo (Foto: M. Polutnik)Poročanje novinarjem o poteku projekta LIFE (Foto: M. Demšar)


Cvetenje velikonočnice bomo spremljali tretjič zapored - marec 2007 (akcija D3)

Ohranjeno rastišče velikonočnice na Boletini pri Ponikvi vsako leto privabi znova in znova množice ljudi k ogledu zgodnje spomladanske cvetlice z vijoličnimi cvetovi. Velikonočnica je pri nas zavarovana in redka vrsta. Na ozemlju Slovenije raste manj kot 2000 primerkov te vrste. Njeno rastišče na Boletini je vključeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Na ta način varujemo tudi suhe travnike, kjer velikonočnica domuje. Z namenom, da velikonočnico ohranimo, naravovarstveniki v okviru projekta LIFE v spomladanskih dneh izvedemo akcijo aktivnega varovanja velikonočnice in njenega rastišča. Varovanje je vsako leto bolj izpopolnjeno. Tako imamo danes na rastišču postavljeno informacijsko tablo, ki opisuje velikonočnico in njeno rastišče ter opozarja na njen pomen in redkost v Sloveniji. Ograja pod rastiščem usmerjanja obiskovalce po predelih, kjer velikonočnica ne raste, kljub temu pa se pot na nekaj mestih povsem približa čudovitim rastlinam. Pri usmerjanju obiskovalcev bodo vsak dan v času varovanja pomagali okoliški študentje. Na voljo bo tudi različno tiskano gradivo.
Varovanje rastišča velikonočnice se bo začelo takoj, ko se bodo pojavili prvi cvetovi in bo potekalo predvidoma od 02.03. do 18.03.2007.

Rastišče velikonočnice (Foto: ZRSVN) Velikonočnica (Foto: G. Kalan)


Cvetenje velikonočnice - marec 2006 (akcija D3)

V sredini meseca marca so se prikazali prvi cvetovi velikonočnice na Boletini. Da bi rastišče obvarovali pred neozaveščenimi obiskovalci, ki so velikonočnico v preteklih letih trgali in izkopavali, smo v okviru projekta LIFE04NAT/SI/000240 pripravili akcijo aktivnega varovanja rastišča. To akcijo smo prvič izvedli v lanskem letu, v letošnjem letu pa jo ponavljamo.  Prav tako smo rastišču v letošnjem letu izvedli projektno akcijo postavitve ograje okrog rastišča, ki usmerja oz. omejuje ogled rastišča.
Prvi odzivi izvajanja akcije varovanja rastišča so pozitivni za velikonočnico. Nekateri obiskovalci so dobro sprejeli novo ureditev rastišča in pozdravljajo naša prizadevanja. Drugi se težje sprijaznijo z novo ureditvijo ogledne poti in bi še vedno želeli stopiti v območje, kjer velikonočnica raste najgosteje. Študent varnostnik, ki je ves čas prisoten na rastišču, tovrstne obiskovalce poskuša ozavestiti in jih odvrniti od namer, ki bi škodovale rastišču ali tam prisotnim rastlinam.
V času cvetenja velikonočnice pričakujemo približno 1500 obiskovalcev. Zanje imamo v informacijski hiški, katero smo v okviru projekta lani izdelali, letos pa za čas varovanja ponovno namestili na vogalu rastišča, pripravljeno informativno gradivo o Boletini, velikonočnici in projektu LIFE, Turistično društvo Ponikva pa je dodalo tudi spominke, ki jih obiskovalci lahko kupijo.

 Obiskovalci na rastišču (Foto: G. Kalan) Velikonočnica se prebija skozi travo (Foto: G. Kalan) 


Postavitev ograje pri rastišču velikonočnice na Boletini (akcija C5)

Postavitev ograje na rastišču velikonočnice je bila predvidena že v zimskem času, vendar smo jo zaradi dolgotrajne snežne odeje izvedli tik pred cvetenjem. Postavili smo trdnejšo ograjo iz lesenih stebrov in žične vrvi. Dolžina ograje je 170 metrov, višina pa 115 centimetrov.

Dosedanja ograja, ki jo je vsako leto skrbno postavilo Turistično olepševalno društvo Ponikva, je veliko prispevala k ohranitvi tega rastišča. Vendar je s krožno potjo okrog rastišča imela neprimerno postavitev. Na Zavodu RS za varstvo narave smo uvedli novo rešitev tega problema in postavili ograjo samo na spodnjem delu rastišča, kjer prihajajo obiskovalci na rastišče. Tako si lahko obiskovalci ogledajo rastišče s spodnje strani. Ker se velikonočnica najgosteje pojavlja na zgornji strani, smo ograjo speljali v nekakšen žep navzgor ob smreki, ki je že leta prisotna na rastišču, pod njo pa velikonočnice ne rastejo. Obiskovalci  se tako lahko približajo velikonočnici na zgornjem delu, rastišču pa ne škodujejo.
Kljub novemu pristopu se je le-ta izkazal za deloma pomanjkljivega. Nekateri obiskovalci, predvsem domačini, že imajo svoje običajne poti dostopa do rastišča in tako pristopajo na rastišče iz različnih smeri. Za preprečitev nekontroliranega pristopa na rastišče, smo v dogovoru s turističnim društvom postavili ograjo na skrajnem zgornjem delu. Ta ograja zgolj preprečuje dostop na rastišče. Obiskovalci ne hodijo ob njej, saj ni narejena krožna pot. Omenjena rešitev  je do sedaj nekoliko prispevala k dobri ureditvi.
V prihodnje bo potrebno pripraviti še vidne označitve dostopa do rastišča s ceste. Nekateri obiskovalci namreč v nevednosti zavijejo na zgornjo cesto, potem pa bi želeli ubrati bližnjico čez rastišče.

Ograja pri dostopu na rastišče (Foto: G. Kalan)  Ograja okrog smreke (Foto: G. Kalan)
 


Akciji C4 - odstranitev grmovne zarasti in D2 - košenje travnika

V okviru projekta LIFE III – Narava z naslovom: Natura 2000 v Sloveniji – Upravljavski modeli in informacijski sistem se na rastišču velikonočnice pri Boletini izvajata akciji C4 - odstranitev grmovne zarasti in D2 - košenje travnika.
 
Odstranjevanje drevja (Foto: T. Košar)


 
 
 
 
 
 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Izvedba obeh akcij je nujna za dolgoročno ohranitev rastišča in ugodnega stanja velikonočnice. Akciji se izvajata od 16. avgusta 2005, do predvidoma konca meseca septembra.
 
Velikonočnica je stepska rastlina, njena rastišča v Sloveniji so maloštevilna in na našem ozemlju dosegajo jugozahodno mejo razširjenosti. Pri nas uspeva na suhih travnikih, zato je za njeno ohranitev nujno vzdrževanje travnika s košnjo. Turistično olepševalno društvo Ponikva je do sedaj skrbelo za redno košnjo na delu rastišča, kjer so velikonočnice
najbolj pogoste, medtem ko je bil manjši del rastišča prepuščen zaraščanju. Zato so se na tem delu sčasoma razmere spremenile v tolikšni meri, da velikonočnica tam več ne uspeva. Prav tako se zaraščajo površine v bližini, ki so zaradi ustreznih ekoloških razmer potencialna rastišča za to vrsto.
 
V projektu je za vzdrževanje travniških površin predvidena akcija vsakoletne košnje travnika (Akcija D2 v projektu), ki mora potekati po končanem plodenju velikonočnice. Letošnje nizke temperature v spomladanskem času so zavlekle sezono plodenja tja čez sredino meseca julija, zato se letošnja prva košnja travnika izvaja v drugi polovici avgusta. Za ohranitev oz. ponovno vzpostavitev ugodnih razmer za velikonočnico na zaraščajočih površinah, je v letošnjem letu v projektu predvidena tudi odstranitev grmovja oz. čiščenje zaraščenih površin (Akcija C4 v projektu). Namen akcij je s košnjo preprečiti zaraščanje travnika, z odstranitvijo grmovja pa omogočiti širjenje in povečanje populacije na delu rastišča, kjer se sedaj pojavljajo le posamične rastline.
 
V letošnjem letu smo v okviru navedenega projekta skupaj s Turistično olepševalnim društvom Ponikva v času cvetenja velikonočnice na rastišču že postavili hiško, kjer so obiskovalci lahko dobili različne informacije o velikonočnici, o njeni redkosti in ogroženosti ter o predvidenih ukrepih za njeno ohranitev. Na tak način bomo obiskovalce velikonočnice v času cvetenja seznanjali tudi v prihodnjem letu, v projektu pa so predvidene še druge aktivnosti (npr. postavitev informativne table in ograje, ki bo omejila dostop obiskovalcev na rastišče, izdaja informativnega gradiva ipd.).
 
Na Zavodu RS za varstvo narave upamo, da bomo z navedenimi akcijami prispevali k  dolgoročni ohranitvi pri nas najštevilčnejše in najmočnejše populacije velikonočnice pri Boletini. Pri tem se zavedamo, da je njena ohranitev v prihodnosti odvisna od človeka, kajti velikonočnica pri nas uspeva na habitatih, ki za obstoj nujno potrebujejo ustrezno rabo, to pa lahko v danih razmerah zagotavlja samo človek s svojo dejavnostjo. 

 

 

Pošlji prijatelju

 

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, production & design: Creativ, Novi mediji d.o.o.