PROJEKTI

OSREDNJA IN OBMOČNE ENOTE

Krajinski park Rački ribniki - Požegh

bela štorklja

Na obeh straneh železniške proge med Račami in Pragerskim leži večji in razmeroma dobro ohranjen kompleks nižinskih gozdov. Skupaj z pripadajočimi vodnimi površinami in vodnim zadrževalnikom Požeg ter vlažnimi travniki, lokami in mejicami tvorijo 484 ha veliko, od leta 1992 zavarovano območje krajinskega parka Rački ribniki – Požeg.

Vodne površine se uporabljajo za aktivno gojenje rib. Območja ribnikov so rastišča redkih rastlin. Pestra je favna nevretenčarjev, vodnih hroščev, metuljev in kačjih pastirjev. Vodne površine so pomembne za ptice, saj v delno s trstiko in rogozom zaraščenih obrežjih najdejo dovolj miru za gnezdenje. Najpogostejše gnezdilke so mali ponirek (Tachybaptus ruficolis), čopasti ponirek (Podiceps cristatus), čopasta črnica (Aythya fuligula), zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) in črna liska (Fulica atra), občasno gnezdijo tukaj tudi mala tukalica (Porzana parva), rakar (Acrocephalus arundinaceus) in bičja trsnica (A. schoenobaenus). V obdobju jesenske in spomladanske selitve se tukaj ustavljajo množice vodnih ptic, na preletu lahko pogosto opazujemo tudi ribjega orla (Pandion haliaetus). Vsega skupaj je bilo na območju krajinskega parka opaženih več kot 210 vrst ptic. Med evropsko pomembnimi je tudi štorklja.

Zaradi intenzivnega ribogojstva in eutrofikacije (prekomerni vnos hranil) je vodna in močvirska vegetacija v teh ribnikih močno prizadeta, čeprav precejšnje število ogroženih rastlin še vztraja. V Velikem ribniku množično uspeva ščitolistna močvirka (Nymphoides peltata), v Malem ribniku pa je bila med drugimi najdena tudi redka mala povodnica (Najas minor). Vsako leto prekrijejo površine ribnika rozete vodnega oreška (Trapa natans). Ko ribnike izpraznijo, se na dnu ribnikov hitro razvijejo značilne pionirske združbe muljastih polojev z nekaterimi redkimi in ogroženimi vrstami, kot so npr. troprašna jelovka (Elatine triandra), močvirska ludvigija (Ludwigia palustris), polegla lindernija (Lindernia procumbens) in zelo redka dvomljiva lindernija (Lindernia dubia).

Južno od Račkih ribnikov ležijo v gozdu Turnovi ribniki, ki jih sestavljajo ribniki z imeni Špic, Srednji in Turntajht. Zaradi velike vrstne raznolikosti in številnih ogroženih rastlinskih ter redkih in zavarovanih živalskih vrst so zavarovani kot del krajinskega parka Rački ribniki – Požeg, hkrati pa jim je dodeljen tudi status botaničnega in zoološkega naravnega spomenika. Namenjeni so ekstenzivnemu ribogojstvu in narava se je razbohotila v vsej svoji pestrosti. Turnovi ribniki so znani kot rastišče evropsko ogrožene vodne praproti štiriperesne marziljke (Marsilea quadrifolia), zaradi katere je območje krajinskega parka del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000.

Izjemno zanimiva je v Turnovih ribnikih favna vodnih nevretenčarjev. Tukaj živi medicinska pijavka (Hirudo medicinalis), za progasto pijavko (Dina lineata lineata) pa predstavljajo Turnovi ribniki redko  lokaliteto v Sloveniji. Doslej je bilo prav ob teh ribnikih opaženih že preko 35 vrst kačjih pastirjev, med katerimi je zanimivo pojavljanje nekaterih močno ogroženih vrst, npr. stasitega kamenjaka (Sympetrum depressiusculum) in evropsko ogroženega dristavičnega spreletavca (Leucorrhinia pectoralis). Slednji je prav tako določen kot živalska vrsta za območje Natura 2000.
V ribnikih in gozdni okolici je bilo opaženih kar 10 vrst dvoživk, med drugim sta bila tukaj najdena močno ogrožena česnovka (Pelobates fuscus) ter plavček (Rana arvalis).

Če nadaljujemo pot po cesti od Račkih ribnikov proti Požegu naletimo na kompleks štirih ribnikov, ki jih obdaja gozd - Grajevnik. Tudi te odlikuje zanimiva vodna in močvirska favna ter flora, med katero je zelo zanimivo pojavljanje nekaterih močno ogroženih vrst. Ribniki predstavljajo trenutno najbogatejše rastišče kritično ogrožene štiriperesne marziljke, ki ji delajo družbo še vodni orešek, češki šaš (Carex bohemica), rumeni blatnik (Nuphar luteum), navadna mešinka (Utricularia vulgaris) in druge ogrožene močvirske rastline. Tudi tu mrestijo dvoživke, zabeleženo pa je pojavljanje preko 25 vrst kačjih pastirjev, od katerih so najzanimivejše ogrožene vrste rjava deva (Aeshna grandis) ter prej omenjeni stasiti kamenjak in zgodnji trstičar (Brachytron pratense).

Če na koncu poti mimo Grajevnika v križišču zavijemo desno pridemo do akumulacijskega jezera Požeg, ki leži zahodno od železniške proge Pragersko - Rače. Izgrajeno je bilo na območju nekdanjih Škorčevih ribnikov konec sedemdesetih let z namenom zadrževanja visokih voda Framskega in Morskega potoka. Ojezeritev naj bi bila namenjena tudi ohranjanju obvodnih, vodnih in močvirskih biotopov. Severni in vzhodni del akumulacije obroblja močvirni mešani gozd doba in gabra, na severozahodni strani, kjer se vanjo izliva Framski potok pa še najdemo močvirne travnike z mejicami in druge mokriščne sestoje. Osnovna ojezeritev akumulacije meri 35 ha, maksimalna površina akumulacije pa preko 70 ha.
Zaradi vnosa velikih količin tujerodnih rastlinojedih rib vodnih makrofitov
skorajda ni, tudi ostala obrežna vegetacija je prizadeta. Tudi favna vodnih nevretenčarjev je osiromašena zaradi intenzivnega ribogojstva, vsaj med kačjimi pastirji pa je kljub temu bilo opaženih nekaj zelo zanimivih in ogroženih vrst, tudi stasitega kamenjaka ter dristavičnega spreletavca. Tukaj se pojavlja zelena krastača (Bufo viridis), ki je v severovzhodni Sloveniji izjemno redka. Akumulacija je pomembna za ptice. Poleg prej omenjenih značilnih gnezdilk tukaj občasno gnezdita močno ogrožena mala bobnarica (Ixobrychus minutus) in vodomec (Alcedo atthis).

Dostop do krajinskega parka je možen iz več smeri, še najenostavnejši pa je, če se pripeljete po avtocesti in pri izvozu Fram peljete proti Račam. V Račah se lahko ustavite pri enem najlepše ohranjenih ravninskih gradov pri nas in tukaj tudi pričnete svoj izlet. Lahko pa se peljete skozi Rače proti Ptuju in pri avtobusni postaji zavijete desno ter pričnete pot prav pri Račkih ribnikih. Na pot skozi park se odpravite peš ali s kolesom.

Obiščete lahko tudi botanični vrt Tal 2000 med Račami in Pragerskim v naselji Zgornja Gorica z največjo zbirko rastočih vodnih in obvodnih rastlin v Sloveniji, zbirko strupenih in  zbirko zdravilnih rastlin. (informacije Roman Hergan: 041 572 385, atropa@triera.net in http://sl.tal2000.spletnastran.com/ )

Vodnik, ki celostno obravnava Krajinski park Rački ribniki - Požeg, je izdalo Društvo za proučevanje ptic in varstvo narave iz Rač. Vodnik je na voljo na sedežu društva (informacije Milan Vogrin: 041 699 268, milan.vogrin@guest.arnes.si).

 

dristavični spreletavec

marziljka

mejica

Turnovi ribniki

rega

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |