PROJEKTI

NOVICE

Razstava hroščev Kozjanskega v Podsredi

05.10.2006

V okviru Praznika kozjanskega jabolka je bila danes v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi otvoritev razstave hroščev Kozjanskega, ki jo je pripravila celjska območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave v sodelovanju s Kozjanskim parkom.
Kozjansko se lahko pohvali z izjemno ohranjeno naravo. Na obsežnem območju, ki vključuje toliko različnih habitatnih tipov - od nižinskih do srednjegorskih - , živi zagotovo več tisoč vrst hroščev; med njimi so tudi tiste ki so iz mnogih delov Evrope že izginile. Na Kozjanskem je devet območij Natura 2000, med njimi sta tudi Bohor in Orlica, kjer bivajo štiri vrste hroščev, ki jih varujemo: bukov kozliček (Morimus funereus), alpski kozliček (Rosalia alpina), rogač (Lucanus cervus) in  Cucujus cinnaberinus.
Za ohranjanje teh vrst hroščev moramo puščati določeno število dreves, da odmrejo v gozdu. Spravilo lesa med junijem in avgustom pa mora potekati čim hitreje, da hrošči ne odložijo jajčec na podrta debla.
Bukov kozliček ima čokato telo in nima kril za letenje. Lahko ga opazimo ždeti na štoru. Nekateri odrasli hrošči lahko živijo tudi dve leti. Prehranjujejo se z lesom in drevesnimi sokovi. Alpski kozliček ima tipalnice značilno modro črno obarvane in na koncu vsakega segmenta tudi poraščene z dolgimi črnimi dlačicami. Krila ima sivo modro obarvana s črnimi lisami. Je prebivalec bukovih gozdov in se kot ličinka razvija v deblih različnih listavcev, največ v bukvi. Rogač je vezan predvsem na hrastov les. Ličinke se razvijajo v štorih ali koreninah dreves. Njihov razvoj poteka več let. V tem času se prehranjujejo s trhlimi in nagnitimi lesnimi deli. Odrasli samci se močno razlikujejo od samic po dolgih, rogatih čeljustih. Cucujus, ki še nima slovenskega imena, živi pod lubjem debel. Tam se prehranjuje z drugimi manjšimi živalmi. Za lažje premikanje pod lubjem ima sploščeno telo.
Na razstavi, ki bo na ogled do 12. oktobra, se bodo otroci  lahko pozabavali s sestavljanjem makete hrošča.

V Sloveniji je favna hroščev zelo bogata, kakor tudi zgodovina njenega preučevanja. Pri nas je poznanih več kot 3000 vrst hroščev, ki jih koleopterologi (raziskovalci hroščev) na naših tleh sistematično preučujejo že od Linnejevih časov dalje, torej od 18. stoletja naprej začenši z Linnejevim sodobnikom Giovannijem Antonijem Scopolijem. Mnogi tuji znani raziskovalci, ki so raziskovali tudi drugod po svetu, denimo  Ganglbauer, Müller, Reitter in drugi, so si od blizu ogledali Slovenijo in v poznavanju hroščev Slovenije pustili svoj pečat. Ko so v Sloveniji leta 1830 odkrili prvega jamskega hrošča, drobnovratnika (Leptodirus hochenwartii), ki ga je opisal ljubljanski koleopterolog Ferdinand Schmidt, so raziskovalci pokazali veliko zanimanja za podzemeljsko favno, ki je v Sloveniji izredno bogata.
V današnjem času je zanimanje za hrošče v Sloveniji omejeno na ducat ljudi. Za očeta slovenskih koleopterologov priznavamo Alfonza Gspana, ki je vzgojil kopico pomembnih slovenskih kolepterologov, denimo Egona Pretnerja in Sava Breliha.  Slednji se še vedno aktivno ukvarja s hrošči in skrbi za osrednjo zbirko hroščev Slovenije pod okriljem Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Iz naslednje generacije velja omeniti dr. Božidarja Drovenika, ki deluje v okviru Biološkega inštituta Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki se ukvarja predvsem z družino krešičev (Carabidae). V svoji dolgoletni znanstveni karieri je opisal nemalo novih vrst in podvrst krešičev ne le iz Slovenije pač pa tudi s celotnega območja Balkanskega polotoka. V tem času so bili precej aktivni tudi ljubiteljski raziskovalci hroščev, ki so s svojim delom pomembno prispevali k poznavanju hroščev Slovenije, med njimi so vidnejši Jože Broder, Bojan Kofler, Vincenc Furlan in Alojz Kajzer. Tako ljubiteljski kot profesionalni koleopterologi so združeni v Slovenskem entomološkem društvu Štefana Michelija. Prav iz tega društva je izšla tudi naslednja generacija najmlajšega rodu slovenskih koleopterologov, med njimi dr. Al Vrezec, mag. Slavko Polak, mag. Alja Pirnat, Andrej Kapla, Špela Ambrožič, Martin Vernik, Gregor Kalan, ki preučujejo predvsem razširjenost hroščev v podzemeljskih in površinskih ekosistemih, aktivneje pa tudi ekologijo in varstvo hroščev v Sloveniji.
Več informacij:
Gregor Kalan, Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje, Tel: 03 4260 345, E-pošta: gregor.kalan@zrsvn.si
Mojca Tomažič, vodja Območne enote Celje, Zavod RS za varstvo narave, Tel: 03 4260 336,E-pošta: mojca.tomazic@zrsvn.si

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |