PROJEKTI

NOVICE

Nujčev hrast v Gregovcih - učilnica v naravi

13.07.2007

Zavod RS za varstvo narave, območna enota Novo mesto, je v začetku tedna na Nujčevem hrastu v Gregovcih odstranil vse ogrodne veje in krošnjo. Ohranjeno je ostalo le deblo. Hrast je bil namreč nevaren za stanovalce v bližini in za vse mimoidoče. Ker drevo predstavlja zatočišče številnim redkim živalskim in rastlinskim vrstam, smo ga bomo ohranili kot domovanje teh pomembnih prebivalcev. Izvajalec del na hrastu je bilo podjetje Tisa, d.o.o.

Nujčev hrast  dob (Quercus robur L.) v Gregovcih je slovel kot najdebelejši hrast  v Sloveniji. Ohranil se je kot hišno drevo in je ostanek obsežnih dobovih gozdov, ki so nekoč poraščali  močvirnato in občasno poplavno področje ob Sotli. Leta 1991 je bil zaradi mogočne krošnje obsega 50 m, višine 30 m  in obsega debla 778 cm,  uvrščen med naravne vrednote državnega pomena.

Hrast je bil po uvrstitvi med vrednote državnega pomena večkrat saniran. Med drugim je bila leta 2002 na osnovi izvedeniškega mnenja Gozdarskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete, izvedena temeljita statična sanacija drevesa. Odstranjene so bile suhe veje, bršljan  in ohmelje.
Hrast so ogrožale glive, ki prodirajo v notranjost debla in hrošč veliki hrastov kozliček. Najbolj nevarna pa je bila žvepleno rumena luknjičarka.
Veliki hrastov kozliček sodi na seznam ogroženih vrst in njegovo zatiranje je bilo popolnoma nesprejemljivo. Ličinka velikega hrastovega  kozlička, velika tudi  do pet centimetrov je  sekundarni škodljivec in načenja izključno stara in že bolna drevesa, ki v notranjosti debla  tvori zapletene rove. Tudi sicer bi bilo zatirnje ličink neuspešno,  prav tako pa tudi izlov samic. 

Zatiranje gliv s kemičnimi sredstvi proti glivi,  bi bili ravno tako neuspešni, saj gre za glive, ki  napadajo jedrovino, in jih ni moč zatreti.

Propadanje hrasta je že toliko napredovalo, da  danes  lahko rečemo, da je hrast umrl, zato smo na Zavodu sprejeli odločitev, da hrast prepustimo naravnim procesom, vendar moramo poskrbeti za odstranitev krošnje in tako zagotovili varnost mimoidočim. 

Kot opisano,  propadajoče drevo zagotavlja življenjski prostor  številnim vrstam, med  njimi tudi redkim in ogroženim, tako se za bodoče že dogovarjamo  s Kozjanskim parkom o prezentaciji hrasta kot biotopa različnih živalskih oz. rastlinskih vrst, v nadaljnji pa tudi o konservaciji drevesa.

Mira Ivanovič
Vodja OE Novo mesto
Zavod RS za varstvo narave
Tel: 07 3931 559
e-pošta: mira.ivanovic@zrsvn.si

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |