PROJEKTI

NOVICE

Naravoslovna učna pot Petelinjek - priložnost za spoznavanje narave in njenih skrivnosti

Potek učne poti okoli ribnikov Petelinjek

21.09.2007

V okviru projekta LIFE »Natura 2000 v Sloveniji – upravljavski modeli in informacijski sistem« smo v četrtek, 20.9., širše predstavili in uradno odprli naravoslovno učno pot Petelinjek.

Na območju ribnikov Petelinjek so ohranjeni gozdovi, jelševi sestoji, vlažnimi travniki in ribniki. Predstavlja ekosistem z veliko biotsko pestrostjo, kjer najdemo mnogo vrst, ki so ogrožene v evropskem merilu, zato želimo tudi v Sloveniji zanje ohraniti ugodno stanje.

Učna pot je krožna, dolga slabe tri kilometre. Na njej je trinajst tematskih tabel, ki opisujejo življenje v ribnikih, močvirjih, vlažnih travnikih in v gozdu. Vse primere, obiskovalec sreča na učni poti, ki poteka po obstoječih gozdnih poteh in vlakah v okolici ribnikov Petelinjek. Table so pripravljene tako, da obiskovalca spodbujajo k opazovanju okolice in razmišljanju. Nekatere med njimi so »interaktivne« in omogočajo, da na tabli ali v svoji okolici obiskovalec tudi kaj premakne, otipa,… Učno pot lahko prehodimo v dobri uri, od nas samih pa je odvisno, koliko časa se bomo zadrževali ob pojasnjevalnih tablah. Lahko jih le preletimo ali pa podrobneje proučimo in prepustimo k nagovarjanju in spodbujanju podrobnejšega opazovanja okolice. Pot je nadvse primerna za šolske ekskurzije. Prva tabla ponudi opis poti, kasneje pa se srečamo s tematskimi tablami, ki opisujejo gozd, ribnik, travnik, jelševje, pestrost gozda, močvirje, darove gozda, male gozdne živali, gozdna tla in glive. Dve tabli na poti sta namenjeni ponovitvi oz. obnovitvi pridobljenega znanja, imenovali smo ju kar »da ne pozabim«. Na sredini poti stoji klopca, ki ponuja možnost počitka.
Na tem območju najdemo številne drevesne in grmovne vrste, kot so bukev, hrast, mali jesen, pravi kostanj, trdoleska, smreka,…. Tla so glinena, slabo propustna in površinska voda zato odteka počasi. Travniki so vlažni, zaradi ekstenzivnega kmetovanja tu še rastejo divje orhideje, med njimi najpogosteje prstaste kukavice. Naletimo tudi na redko in ogroženo sibirsko peruniko. Na vlažnih travnikih doline Ličenca se pogosto prehranjujejo bele štorklje, prav tako tu živita metulja temni in strašničin mravljiščar. Prav slednja spadata med najbolj ogrožene vrste v Evropi, imata pa prav posebne ekološke zahteve. Strašnični mravljiščar živi na vlažnih travnikih, a le tam, kjer raste tudi rastlina strašnica in mravlje iz skupine rdečk. Strašnični mravljiščar na rastlini strašnici poleti izleže jajčeca. Iz njih se razvijejo gosenice, ki tri tedne prežive v cvetni glavi strašnice, nato pa se spustijo na tla. Tam čakajo na gostiteljske mravlje, ki jih zaradi izločanja posebnih snovi  posvojijo in prenesejo v mravljišče. Tam gosenice preživijo do naslednjega poletja in se prehranjujejo z ličinkami mravelj. Junija se zabubijo, julija pa razvijejo v odrasle metulje, ki pa morajo hitro zapustiti mravljišče, da ne postanejo plen mravelj.
Na območju najdemo tudi črtastega medvedka (metulj), v bolj močvirnem delu pa številne dvoživke – hribskega urha, različne vrste pupkov, zelene žabe, sekulje, navadne krastače in zelene rege. Tu živi tudi ena izmed številčnejših populacij medicinske pijavke.
V ribnikih, ki so stari več kot 300 let in so nastali umetno, z zajezitvami pritoka Ličence, najdemo izjemno pestro paleto močvirskih in vodnih živali in rastlin. Med rastlinami so pogosti plavajoči dristavci in beli lokvanj, v plitvinah pa trstičje, rogoz, šaši, ločje in preslice. Med živalmi je območje ribnikov pravi raj za kačje pastirje. Najdemo jih kar 35 različnih vrst, med njimi tudi dristavičnega spreletavca, ki je v Sloveniji že kritično ogrožena vrsta, prav tako pa tudi v Evropi. Za svoje življenje potrebuje okolje bogato z vodno vegetacijo, robove ribnika pa gosto porasle z trstičjem, šašjem ali ločjem. Njegove ličinke se namreč oprijemajo stebel teh rastlin, se skrivajo med koreninami šopov šašev in med debelimi plastmi organskega detrita. Razvoj ličinke traja dve leti, izlevijo se maja ali junija na steblih rastlin, nato pa za nekaj tednov odmaknejo iz ribnikov. Odrasli in spolno zreli osebki, se vrnejo k ribnikom in se tam razmnožujejo.
Območje Ličence in ribnikov Petelinjek predstavlja neprecenljivo bogastvo različnih živalskih in rastlinskih vrst, nekatere med njimi so tako zelo posebne, da si zaslužijo našo posebno skrb. Tudi s projektom LIFE, katerega nosilec je RS za varstvo narave, izvajamo številne aktivnosti za ohranjanje biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Projekt je že prinesel številne strokovne rešitve za naravovarstveno stroko, učna pot pa je ena izmed akcij, s katerimi se stroka na poljuden način približa ljubiteljem narave.

Več o projektu LIFE na www.life.si

 

Črtasti medvedek

Strašničin mravljiščar

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |