PROJEKTI

NOVICE

Letos s stroji nad nezaželene rastline na Svetem Nikolaju

06.09.2011

Zavod Republike Slovenije v sodelovanju z Društvom za ohranjanje naravne dediščine Slovenije že od leta 2006 organizira in izvaja akcije čiščenje edinega slovenskega slanega travnika na Sv. Nikolaju pri Ankaranu. Prostovoljci se vsako leto zberemo in se z vrtnim orodjem ročno spravimo nad nezaželene lesne rastline (drevje in grmovje). Letos smo se nezaželenih rastlin lotili kar s stroji. 

Po opravljenem pregledu stanja smo ugotovili, da so nekatere enoletne rastline, predvsem klasnata tavžentroža, ki je na tem edinem slovenskem rastišču ohranjena le še z nekaj primerki, izredno ogrožene. Nekoč je funkcijo košnje opravljalo morje, ki je travnik večkrat preplavilo in odneslo odmrle rastlinske dele. Na tak način se je travnik ohranjal po naravni poti. Vendar je človek morje ukrotil, njegovo naravno moč je zaustavil predvsem z gradnjo pristanišča. Tako so tla travnika leto za letom bolj prekrivala suha trava, razraščale so se lesne trajnice. Rastline, ki vsako leto ponovno vzklijejo iz semena (enoletnice), niso več imele ne prostora, ne svetlobe, da bi se prebile iz goste zarasti. Klasnata tavžentroža bi v nekaj letih izginila, če ne bi takoj ukrepali.

Julija smo tako »prečesali« travnik in okrog vsake najdene tavžentrože v premeru 40 - 50 cm ročno poželi ločje in travo. Počakali smo, da je rastlina odcvetela in da so semena padla na (sedaj gola) tla. Pri pregledu smo ugotovili, da bi bilo veliko učinkoviteje, če bi zaraščanje zaustavili s strojnim mulčenjem oz. z izkopavanjem. Predvsem izredno invazivna amorfa je, kot bi kljubovala vsakoletnemu zimskemu odstranjevanju nadzemnih delov, pod zemljo razvila zelo debele in goste korenine, iz katerih je spomladi ponovno pognala številne veje. Zato smo travnika lotili še strojno.
Naši kolegi iz Škocjanskega zatoka, ki ga upravlja Društvo za opazovanje in preučevanje ptic, so imeli pri tem glavno vlogo. S pomočjo malega kopača, ki je marsikaj postoril že v Škocjanskem zatoku, so najprej izkopali in nato še ročno izpulili vse najdebelejše primerke amorfe, najbolj invazivne grmovnice, ki se je bohotila na travniku. Travnik so nato še mulčili, tako da so odstranili še ostale lesne vsiljivce (dren, kalina, ozkolistni jesen…) in trstičje.

Veselimo se že naslednjega leta, ko pričakujemo, da se bo število klasnatih tavžentrož podeseterilo, obmorski lan pa bo še bolj izstopal s svojo živo rumeno barvo. Načrtujemo, da bomo te ukrepe izvajali vsako tretje leto, kot nam je med drugim svetoval na tem področju zelo izkušeni botanik Josip Otopal.

Poudariti velja, da je sveti Nikolaj poseben habitat s slanoljubnimi rastlinami, ki cvetijo bistveno kasneje, kot večina rastlin, to je jeseni. Hkrati je to močvirno področje, zato je težko najti ustrezen termin, ko travnik kositi. Ko to omogočajo sušne razmere, rastline še cvetijo in plodijo. Ko semena že padejo na tla in bi bil ugoden čas iz vidika rastlin, pa navadno že nastopi deževno obdobje in je travnik že poplavljen. Zaradi tega je izredno dragoceno tesno sodelovanje in dnevna pripravljenost kolegov iz DOPPS- a, ki iz bližnjega Škocjanskega zatoka ob nekajdnevni sončni napovedi pozno poleti ali jeseni, stopijo v akcijo.

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |