PROJEKTI

NOVICE

Ste videli hrošče? Sporočite nam!

rogač

21.06.2016

Ljubitelje narave vabimo k sodelovanju!
Kadar opazite katerega od štirih vrst hroščev – rogača, alpskega, hrastovega ali bukovega kozlička, svoja opažanja lahko vnesete na spletni portal www.sporocivrsto.si. Pomagali nam boste pri zbiranju podatkov o redkih, ogroženih, Natura 2000 vrstah hroščev. Rogač je vsem dobro poznan,  alpski, bukov in hrastov kozliček pa zahtevajo nekoliko bolj ostro oko. Ti hrošči so odlični pokazatelji stanja gozdov, hkrati pa dovolj lahko prepoznavni.  Podatke o teh vrstah letos zbiramo že deveto leto.

Čeprav so hrošči večkrat prezrta živalska skupina, so pomembni pokazatelji stanja v gozdu ali bioindikatorji. Kaže, da so te številčno velike skupine majhnih organizmov za nas samoumevne ali pa sploh ne vemo, da obstajajo. Razen njenih redkih predstavnikov kot sta rogač ali pikapolonica, hrošči ne predstavljajo posebnega zanimanja.

Tudi zato z akcijo SPOROČI VRSTO! spodbujamo vse, da svoja opažanja zabeležite, živali poslikate in nato opažanja zabeležite v spletni portal www.sporocivrsto.si. Zavodu RS za varstvo narave so ti podatki zelo dragoceni. Uporabljamo jih pri vsakdanjem delu, vrednotenju naravovarstveno pomembnih območij, usmerjanju in prilagajanju rabe ter pripravi poročila o stanju redkih in evropsko ogroženih vrst, ki ga je naša država, tako kot druge članice EU, dolžna pripraviti vsakih sedem let.
Med ogroženimi vrstami najštevilčnejše živalske skupine po številu različnih vrst na našem planetu - hroščev, so tudi tri razmeroma enostavno prepoznavne vrste kozličkov - alpski, bukov in hrastov kozliček ter rogač, ki ima v slovenskih narečjih več različnih ljudskih imen. Vse štiri omenjene vrste hroščev so v nekaterih državah Evrope že izginile zaradi spremenjenih razmer v gozdovih, nastalih zaradi intenzivnega gospodarjenja ali spremembe listnatih gozdov v iglaste, največkrat zastopane le s smreko. Iskane hrošče, ki so odvisni od ohranjenega naravnega ravnovesja v gozdu, ki premore tudi dovolj odmrlega in starega lesa, zato najdemo le v domorodnih listnatih gozdovih, kjer prevladuje hrast, bukev, kostanj in drugi listavci. Kjer je z izsekavanjem gozd močno spremenjen in je nasajena smreka, ti hrošči ne morejo več preživeti.

Vnos podatka ali vpogled v zbrane podatke lahko opravi vsak na spletnem naslovu www.sporocivrsto.si, kjer so tudi enostavna navodila in opis iskanih hroščev. Spletna stran nas skozi vnos podatka vodi po korakih od vnosa lokacije, nato vrste hrošča do končnega vnosa ostalih potrebnih podatkov. Nekateri vpisani podatki so dosegljivi zgolj administratorju, ki preveri veljavnost vnosa, ga morebiti dopolni ali popravi s pomočjo vzpostavitve kontakta z vpisnikom. Da pa ne prihaja do zamenjave vrst hroščev in s tem napačnih vnosov, je zelo zaželeno, da ob vpisovalec podatkov doda tudi fotografijo hrošča.

Do sedaj smo na portalu za rogača zbrali že več kot  1500 različnih podatkov, od tega za rogača že čez 1000 podatkov, za ostale pa manj, saj so tudi bolj redki. Za alpskega kozlička je vpisov okrog 100, za bukovega okrog 200 in hrastovega kozlička okrog 30. Število opazovalcev se vsako leto povečuje in našim stalnim opazovalcem se zato še posebej zahvaljujemo.
Za lažje prepoznavanje vrst smo v lanskem letu natisnili tudi plakat,  ga razdelili po nekaterih šolah, lahko pa ga prejme vsak brezplačno na Zavodu RS za varstvo narave, na osrednji ali sedmih območnih enotah po Sloveniji.

Za vpise in s tem prispevek k ohranjanju teh vrst hroščev se zahvaljujemo vsem, ki boste na spletni portal vpisali svoje opažanje. Akcija strokovnjakom prinaša neprecenljive podatke o spremljanju stanja živalskih vrst, vsem nam pa prinaša novo znanje in možnost sodelovanja pri ohranjanju biotsko izjemno bogate slovenske narave.

Spročilo za medije

hrastov kozliček

bukov kozliček

alpski kozliček

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |