PROJEKTI

NOVICE

Razstava več kot 150 vrst hroščev Menine planine

18.08.2006

V dvorani kulturnega doma Motnik bo v ponedeljek, 21. 8. 2006, ob 11. uri odprtje razstave »Hrošči Menine planine«, ki sta jo s pomočjo dr. Božidarja Drovenika pripravili kranjska in celjska območna enota Zavoda RS za varstvo narave.
Na ogled bo več kot 150 vrst hroščev iz štiridesetih različnih družin. Poleg tega bodo obiskovalci veliko izvedeli o življenju hroščev, hroščarstvu na Slovenskem in o Naturi 2000 na Menini planini. Otroci pa se bodo lahko pozabavali s sestavljanjem makete hrošča. Razstava bo odprta (od 19. 8.) do 27. 8. 2006, vsak dan od 9. do 19. ure.
 
Glavnina podatkov in gradiva o hroščih Menine planine, ki bodo tokrat razstavljeni, je plod petdesetletnega dela domačina iz Tuhinjske doline dr. Božidarja Drovenika, ki je do sedaj našel in shranil dobrih 700 vrst hroščev s tega koščka Slovenije. Pri določanju hroščev in obdelavi tega izjemno raznolikega materiala je z njim sodelovalo več kot deset strokovnjakov iz Slovenije, Avstrije in Švice. Gradivo za razstavo pa so prispevali tudi Savo Brelih, Gregor Kalan in Milan Kalan.
Tako izčrpni podatki o favni hroščev uvrščajo območje Menine planine med enega bolje poznanih predelov Slovenije. Kljub tej izjemni zbirki pa se verjetno tu nahaja še vsaj enkrat toliko hroščev, ki so bili do sedaj spregledani. Le-te bi lahko našli s sistematičnim raziskovanjem in metodami, ki so tem vrstam prilagojene.

Menina planina in Natura 2000
Območje Menine planine je del evropskega omrežja Natura 2000. Kajti ravno zaradi izvrstno ohranjene narave se na teh pobočjih še vedno pojavljajo hrošči in habitatni tipi, ki so iz mnogih delov Evrope že izginili. V okviru Nature 2000 smo se na tem območju osredotočili predvsem na habitatni tip ilirsko bukovega gozda in hrošča alpskega kozlička.

V ilirsko bukovih gozdovih prevladuje bukev, poleg nje pa rastejo še jelke in drugi listavci (javor, hrast, češnja, idr.). Ilirsko bukov gozd na Menini planini sestavljata predvsem dve gozdni združbi: jelovo bukovje in predalpski podgorski bukov gozd. Gospodarjenje z gozdom je bilo v preteklosti na tem območju ustrezno, zato je ohranjenost gozdov dobra. Vnašanje rastišču neprimernih vrst, ki bi porušile vrstno strukturo, do sedaj ni imelo večjega vpliva. Dobra ohranjenost gozdov se izkazuje tudi v bogatem gozdnem rastlinstvu podrasti in živalstvu.

Alpski kozliček (Rosalia alpina) je velik in zaradi svojih barv in vzorcev tudi privlačen hrošč. Spada v družino kozličkov (Cerambycidae), kar lahko prepoznamo po zelo dolgih tipalnicah in podolgovatem telesu. Tipalnice ima značilno modro črno obarvane in na koncu vsakega segmenta tudi poraščene z dolgimi črnimi dlačicami. Je prebivalec bukovih gozdov in se kot ličinka razvija v deblih različnih listavcev, največ v bukvi. Odrasle osebke lahko opazimo od sredine julija do sredine avgusta na deblih in štorih. Samice namreč iščejo primerne drevesne rane, kamor odložijo jajčeca. Za ohranitev teh hroščev moramo puščati določeno število dreves, da odmrejo v gozdu. Spravilo lesa med julijem in avgustom mora potekati čim hitreje, da hrošči ne odložijo jajčec na podrta debla.
 

Hroščarstvo v Sloveniji
V Sloveniji je favna hroščev zelo bogata, kakor tudi zgodovina njenega preučevanja. Pri nas je poznanih več kot tri tisoč vrst hroščev, ki jih koleopterologi (raziskovalci hroščev) na naših tleh sistematično preučujejo že od Linnejevih časov dalje, torej od 18. stoletja dalje, začenši z Linnejevim sodobnikom Giovannijem Antonijem Scopolijem. Mnogi tuji znani raziskovalci, ki so raziskovali tudi drugod po svetu, denimo  Ganglbauer, Müller, Reitter in drugi, so si od blizu ogledali Slovenijo in v poznavanju hroščev Slovenije pustili svoj pečat. Ko so v Sloveniji leta 1830 odkrili prvega jamskega hrošča, drobnovratnika (Leptodirus hochenwartii), ki ga je opisal ljubljanski koleopterolog Ferdinand Schmidt, so raziskovalci pokazali veliko zanimanja tudi za podzemeljsko favno, ki je v Sloveniji izredno bogata.                                                                                                                   
V današnjem času je zanimanje za hrošče v Sloveniji omejeno na ducat ljudi. Za očeta  slovenskih koleopterologov priznavamo Alfonza Gspana, ki je vzgojil kopico pomembnih slovenskih kolepterologov, denimo Egona Pretnerja in Sava Breliha.  Slednji se še vedno aktivno ukvarja s hrošči in skrbi za osrednjo zbirko hroščev Slovenije pod okriljem Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Iz naslednje generacije velja omeniti dr. Božidarja Drovenika, ki deluje v okviru Biološkega inštituta Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki se ukvarja predvsem z družino krešičev (Carabidae). V svoji dolgoletni znanstveni karieri je opisal nemalo novih vrst in podvrst krešičev ne le iz Slovenije, pač pa tudi s celotnega območja Balkanskega polotoka. V tem času so bili precej aktivni tudi ljubiteljski raziskovalci hroščev, ki so s svojim delom pomembno prispevali k poznavanju hroščev Slovenije, med njimi so vidnejši Jože Broder, Bojan Kofler, Vincenc Furlan in Alojz Kajzer. Tako ljubiteljski kot profesionalni koleopterologi so združeni v Slovenskem entomološkem društvu Štefana Michelija. Prav iz tega društva je izšla tudi generacija najmlajšega rodu slovenskih koleopterologov, med njimi dr. Al Vrezec, mag. Slavko Polak, mag. Alja Pirnat, Andrej Kapla, Špela Ambrožič, Martin Vernik, Gregor Kalan, ki preučujejo predvsem razširjenost hroščev v podzemeljskih in površinskih ekosistemih, aktivneje pa tudi ekologijo in varstvo hroščev v Sloveniji.

 

Več informacij:

Gregor Kalan

ZRSVN, Območna enota Celje

Tel: 03 42 60 345

e-pošta: gregor.kalan@zrsvn.si

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |