PROJEKTI

NOVICE

Uradno odprtje edinega slanega travnika pri Sv. Nikolaju v Ankaranu

23.08.2006

Med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem pri Ankaranu se na približno sedmih hektarjih razprostira edini sredozemski slani travnik v Sloveniji. Jutri, v četrtek, 24. avgusta 2006, ob 11. uri bo ob zaključku ureditvenih del, ki jih je Zavod RS za varstvo narave, območna enota Piran, opravil s sredstvi kneževine Monako, uradno odprtje tega dragocenega dela slovenskega obrežja. Odprtja se bosta udeležila tudi koprski podžupan Jani Bačič in direktor Zavoda RS za varstvo narave dr. Darij Krajčič.
Slani travnik je obrežni močvirski ekosistem izjemne ekološke vrednosti in je tudi del omrežja Natura 2000. Njegovo varovanje je pomembno zaradi ohranjanja redkih rastlinskih vrst, ki tu živijo, ter ohranjanja ekosistemske raznolikosti in biološke pestrosti slovenskega obrežnega prostora nasploh. To je za vzhodno jadransko obalo redek, za slovensko pa edinstven primer morskega obrežja, ki ni strmo, kamnito ali peščeno, pač pa muljasto, vlažno in plitvo; vodni režim je zato drugačen kot na flišnatem ali apnenčastem obrežju in v solinah.
Tu najdemo rastlinsko združbo, ki je dobila ime po obmorskem ločju (Juncus maritimus); posebnost sestoja sta halofitni oziroma slanoljubni vrsti obmorski lan (Linum maritimum) in klasnata tavžentroža (Centaurium spicatum), ki v Sloveniji uspevata samo tukaj in sta uvrščeni na Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije (do nedavnega sta veljali za izumrli). Kot prvi nas spomladi z drobnimi rumenimi cvetovi razveseli obmorski lan, nekoliko kasneje pa rožnato zacveti še klasnata tavžentroža. Sestoji obmorskega ločja so navadno z vrstami revni in tvorijo le ozke pasove, tukaj pa je razvit rastlinsko zelo bogat in obsežen sestoj, tako da se populacija lahko vzdržuje sama, kar je v okviru slovenske halofitne vegetacije posebnost. Na muljastih, vlažnih in slanih tleh pri Sv. Nikolaju pa poleg značilnega obmorskega ločja uspevajo še mnoge druge zanimive rastline, kot so trst, obmorska nebina, obmorski oman, cornutijev tropotec in modrikasti pelin.
Obrežje med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem je priljubljeno sprehajališče izletnikov, ki pod seboj – večina nevede – teptajo redko slanoljubno vegetacijo. Zato smo na  piranski območni enoti ZRSVN skušali najti rešitev, ki bi hkrati omogočila sprehod preko mokrišča in zaščitila enkratno rastlinstvo tega območja.
Tako smo februarja letos v okviru projekta, ki ga financira kneževina Monako, pričeli z ureditvenimi deli. Najprej smo postavili približno pol metra dvignjeno leseno pešpot, ki preči travnik v dolžini okrog 170 metrov. S tem smo poskrbeli, da si je ta izjemen delček slovenske obale možno ogledati, ne da bi ga poškodovali.
Z deli smo nadaljevali v maju. Ker se je slani travnik zaradi neprimernega vzdrževanje že začel zaraščati z grmičevjem in drevesi, ki nanj ne sodijo, smo skupaj s prostovoljci Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES) odstranili nezaželene rastline, ki so grozile, da bodo izpodrinile ogrožene vrste.
V začetku avgusta smo postavili še usmerjevalne in informacijske table, ki bodo obiskovalcem predstavile pomen tukajšnjega sredozemskega slanega travnika, redki rastlini obmorski lan in klasnato tavžentrožo ter lupine morskih mehkužcev iz bližnje školjčne sipine. Nato pa smo skupaj s prostovoljci iz Krajinskega parka Sečoveljske soline še prestavili manjše količine lupin morskih mehkužcev iz bližnje školjčne sipine v predstavitveni bazen, ki se nahaja v neposredni bližine lesene sprehajalne poti na Sv. Nikolaju. Namen prestavitve školjčnih lupin je ohranitev le-teh pred neprestanim drobljenjem, ki se odvija zaradi hoje po njih in delovanja morja. Obenem na tak način predstavljene lupine pridobijo tudi vzgojno-izobraževalni namen, saj lahko s pomočjo table prepoznamo nekaj vrst.
Mestna Občina Koper, ki je lastnik in upravljavec območja, je interventno zagotovila nekatera vzdrževalna dela, kot so košnja neprimerne zarasti in odvoz nekaterih kosovnih odpadkov, ki jih so jih neosveščeni obiskovalci pustili v neposredni bližini dostopne poti.

Več informacij:
Mag. Barbara Vidmar
Zavod za varstvo narave, območna enota Piran
Tel: 05 6710 903
e-pošta: barbara.vidmar@zrsvn.si

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |