PROJEKTI

NOVICE

Odprtje obnovljenega kala v Tupelčah

06.10.2006

Ob svetovnem dnevu varstva živali smo v ponedeljek, 9. oktobra 2006, v Tupelčah na Krasu svečano odpri obnovljeni vaški kal, ki smo ga uredili v okviru projekta »1001 kal – 1001 zgodba o življenju«; pri tem smo sodelovali Zavod RS za varstvo narave (nosilec projekta), Vaška skupnost Kobjeglava - Tupelče, Agrarna skupnost Kobjeglava - Tupelče, Občina Komen in Kraški zidar, d.d.
Na otvoritvi so spregovorili župan Občine Komen Uroš Slamič, direktor Zavoda RS za varstvo narave dr. Darij Krajčič in vodja projekta Irena Kodele Krašna z novogoriške območne enote Zavoda RS za varstvo narave, dogodek pa so s kulturnim programom popestrili učenci podružnične osnovne šole Štanjel.
Kali so kotanje, obložene z glino; nekoč so jih naredili zato, da se je vanje stekala voda s cest in pobočij, saj so se prebivalci Krasa zavedali, kako je v tej suhi in kamniti pokrajini pomembna vsak kaplja vode. 
Kal sredi vasi Tupelče so naredili sredi 19. stoletja. V njem so napajali živino, gospodinje so prale perilo, otroci so tu poleti plavali, pozimi drsali, ob kalu so se ljudje družili ob večerih. Po II. svetovni vojni je bilo živine, ki je s teptanjem zagotavljala, da je zbita glina zadrževala vodo, vse manj, zato je voda iz leta v leto hitreje odtekala, dokler se ni kal pred dvema desetletjema dokončno presušil. S tem pa so svoje domovanje izgubile številne rastline in živali .
Letos so se domačini odločili, da kal obnovijo, pa ne zato, da bi se v njem napajala živina, temveč zato, ker se zavedajo, kako pomemben je za ohranjanje narave – nova vodna površina na sicer brezvodnem Krasu je neprecenljive vrednosti za ohranjanje pestrosti življenja, za številne rastline in živali, ki za svoj obstoj in razvoj nujno potrebujejo vodo. Upajmo, da bosta tu svoje življenjsko okolje našli dve ogroženi vrsti dvoživk, veliki pupek in hribski urh.

Poleg tega pa je kal pomemben tudi za družabno življenje na vasi. Ne le, da so se vaščani povezali ob njegovi obnovi, ampak je kal postal tudi prijetno shajališče, ob katerem se radi zaustavijo tako domačini kot tudi obiskovalci.
Obnova je bila zelo zanimiva, saj smo prvič uporabili bentonitno polst za zagotavljanje vododržnosti kraških kalov. Zmleta vulkanska glina bentonit, ujeta med dve plasti tkanine, ki se položi na dno kala, v stiku z vodo močno nabrekne in zagotavlja, da voda je odteče v povotljeno kraško podzemlje.

Projekt »1001 kal – 1001 zgodba o življenju«, ki ga delno financira Evropska unija v okviru programa pobude skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Italija 2000-2006, je namenjen vzdrževanju mreže vodnih biotopov (kalov) in s tem ohranjanju populacij ogroženih vrst. Nosilec projekta je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave – izvaja ga novogoriška območna enota zavoda – , partnerji pri projektu pa so Center za kartografijo favne in flore, Razvojni center Divača, Razvojno društvo Pliska Pliskovica, Varuhi kalov in mokrišč Športnega društva organov za gozdarstvo Furlanije Julijske krajine, Občina Zgonik in Občina Repentabor.

Več informacij:
Irena Kodele Krašna, Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica
Tel: 05 3305 313
GSM: 040 560 955
E-pošta: irena.kodele-krasna@zrsvn.si
Nove in nove zgodbe o primorskih kalih
Igor Maher, univ.dipl.biol.
Irena Kodele Krašna, univ.dipl.biol. in prof.biol.
(Članek je bil objavljen v 11. številki N-vestnika, internega glasila Zavoda RS za varstvo narave, septembra 2006)

Projekt »1001 kal - 1001 zgodba o življenju«, ki ga sofinancira Evropska unija iz programa INTERREG IIIA, smo pripeljali do polovice in rezultati so vse bolj vidni. Poglejmo, kaj smo postorili to poletje!
Na področju izobraževanja je vsekakor treba izpostaviti tečaj za varuhe kalov, ki je potekal štiri junijske petke zapored na štirih lokacijah: v Rakitovcu, Hrpeljah, Štorjah in Kobjeglavi. Tako smo vključili širok krog lokalnih skupnosti, obenem pa smo uspeli prikazati izredno pestrost kalov na tem  območju. Obdelali smo štiri teme: pomen kalov v primorskem prostoru, kali kot del kulturne dediščine, biologija in ekologija kalov ter gospodarjenje s kali. Po predavanjih smo se vedno odpravili na teren in si kale tudi ogledali. Potrdilo o opravljenem tečaju je dobilo 25 posameznikov, ki so s tem usposobljeni, da v lokalnem okolju skrbijo za kale.
Tudi na otroke in mladino nismo pozabili! Po zimskem seminarju so se mnoge vzgojiteljice in učiteljice opogumile in peljale otroke h kalom. Delavnice smo vodili strokovnjaki iz Zavoda in Centra za kartografijo favne in flore, vključili pa smo tudi študente biologije. Spomladi smo pripravili delavnice za vrtce v Štanjelu, Komnu, Dutovljah, Hrpeljah, Divači in Povirju, za osnovno šolo v Divači in za novogoriške gimnazijce. Vzgojiteljice v vrtcih so izredno navdušene nad rezultati in bodo z delavnicami nadaljevale tudi jeseni,  do sredine novembra, ko se izteče javni natečaj za likovna, literarna in fotografska dela ter raziskovalne naloge, bodo otroci lahko pridno ustvarjali ob kalih.
Živahno je bilo tudi pri obnovi kalov. Pomladno prebujanje narave nas je nekoliko prehitelo in zato nismo uspeli dokončati vseh začetih obnov (Škrbina, Coljava, Kobjeglava). Večinoma bomo nadaljevali po koncu rastne dobe. Obnovili pa smo štiri kale: že spomladi kal Zavrhek pri Kobjeglavi na Krasu in kal pod Gočami na Vipavskem, čez poletje pa še vaški kal v Tupelčah in kal v Lasatkah pri Danah pri Divači. Pri slednjih dveh so domačini na delovnih akcijah opravili izredno delo, kar je izjemno pomembno za vzpostavitev pozitivnega odnosa do kalov   obnovljeni kali so postali središče vaškega življenja. Kal v Tupelčah pa je še posebej zanimiv tudi zato, ker smo prvič pri zagotavljanju vododržnosti kala uporabili bentonitno polst, glino vulkanskega izvora, ujeto med dve plasti tekstila. Izkušnja je ohrabrujoča, “nova” tehnologija pa bo olajšala in pocenila obnovo. Že kmalu jo bomo zopet uporabili, in sicer pri obnovi kala pri Vrabcih na severni strani Dan pri Divači, ki je pred leti že bil obnovljen, vendar ni tesnil. Pobudo za to obnovo so dali lovci, domačini pa so se istočasno lotili še obnove tretjega danskega kala, Podkala, kjer je potrebno urediti dotok vode, očistiti kotanjo kala in navoziti nekaj gline.
Tudi naš partner, Center za kartografijo favne in flore, čez poletje ni počival. Doslej so popisali že več kot osemdeset kalov, mnoge tudi večkrat, saj tako lahko ugotavljajo dinamiko vrst. Skupaj skrbimo, da na spletni Bioportal čim hitreje »preselimo« kar največ podatkov o kalih, tu pa nas čaka še veliko dela, saj imamo v registru kalov, ki smo ga vzpostavili, zabeleženih že več kot tisoč kalov na Primorskem, odkrivamo pa še nove, doslej neznane.
Na terenu si prizadevamo vzpostaviti neposreden stik z lokalnimi prebivalci, ki so za nas koristni informatorji, hkrati pa se s tako komunikacijo krepi zaupanje med Zavodom in domačini. Prav tako se trudimo biti čim bolj prisotni tudi v širšem lokalnem okolju. A ne le preko medijev, ki izčrpno poročajo o naših aktivnostih (v dobrem letu kar 49 objav in oddaj), temveč tudi s pojavljanjem na različnih dogodkih. Tako smo sodelovali pri organizaciji dveh pohodov, ki so vodili mimo kalov (aprila v Pliskovici, septembra v Danah), kar smo izkoristili za promocijo projekta in njegovih ciljev. Z enakim namenom smo sodelovali tudi na prazniku terana in pršuta sredi avgusta v Dutovljah, ki je ena najbolj množičnih prireditev v regiji - enega od vozov iz tradicionalne povorke, ki je predstavljal izdelavo kala, smo opremili z informativnimi letaki za obiskovalce praznika.
Začetek jeseni bo v znamenju svečanih otvoritev kalov: konec septembra na Gočah, v začetku oktobra pa v Kobjeglavi (skupaj s sosednjimi Tupelčami) in v Danah pri Divači. Do takrat bomo vse kale označili s krajinsko značilnimi kamnitimi oznakami z vklesanimi napisi in za vsak kal izdali zloženko. V oktobru bomo odprli tudi pot do Kaliča v Kostanjevici na Krasu, ki bo povezovala središče kraja, osnovno šolo in Kalič na obrobju vasi; v sodelovanju z gozdarji pa bomo ob poti predstavili drevesne in grmovne vrste. Sicer pa vljudno vabljeni na našo spletno stran www.zrsvn.si/1001kal/

 

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |