NOVICE

N vestnik št. 54
27.06.2017
Izšla je druga letošnja števila N Vestnika - glasila zaposlenih na Zavodu RS za varstvo narave. N-Vestnik št. 54  ... več »
Uspešni dogodki preteklega tedna
14.06.2017
V preteklem tednu smo uspešno zaključili tri izobraževalno promocijske dogodke: 24 ur z reko Muro, Dan za Savinjo in opazovanje delfinov v slovenskem morju.24 ur z reko Muro smo v Veržeju izvedli že tretje leto zapored. Sodelovalo je 46 društev in organizacij in skupaj z več kot 400 otroci vrtcev in šol ter domačini in obiskovalci 24 ur preživelo ob reki Muri. Izvedene so bile ... več »
Tudi letos vabimo na "24 ur z reko Muro"
30.05.2017
Tudi letos bomo 9 in 10. junija  raziskovali, ustvarjali, eksperimentirali, opazovali … ob reki Muri!Skupina znanstvenikov, raziskovalcev, naravoslovcev in prostovoljcev različnih društev in ustanov bo skupaj z otroki vrtcev in šol, domačini ter obiskovalci 24 ur preživela ob reki Muri. Na terenskem popisu bomo spoznali biotsko pestrost, posebnosti in lepote reke Mure. Izvedene bodo številne ... več »
Začenja se Geofestival
19.05.2017
GEOFESTIVAL je barvita paleta zanimivih dogodkov, ki bodo potekali v čezmejnem UNESCO Globalnem Geoparku Karavanke, v okviru čezmejnega projekta z akronimo »EUfutuR«. GEOFESTIVAL bo potekal v obdobju od 19. maja 2017 do 10. junija 2017, dodatne zanimive prireditve pa bodo potekale preko celega leta.Vljudno vabljeni!Koledar prireditev  ... več »
Z igro do dediščine
18.05.2017
Podzemlje Pece,  v sodelovanju z Geoparkom Karavanke in Zavodom RS za varstvo narave (projekt EUfutuR), se vnovič priključuje akciji Z igro do dediščine, ki letos poteka v tednu družine med 15. in 22. majem 2017. Vabimo vas, da se udeležite delavnice, ki bo v petek 19.5.201, ob 15:30 v info centru Podzemlja Pece na Glančniku v Mežici.Na delavnici z naslovom MI smo UNESCO boste spoznali svetovne UNESCO geoparke pri tem pa boste mimogrede ponovili še države sveta. Bolj kreativni si boste lahko iz kamnin Geoparka Karavanke izdelali kamnite spominke. Program: z igro do dediščine   ... več »
Javni razpis: OBREZOVANJE DREVES VISOKODEBELNIH TRAVNIŠKIH SADOVNJAKOV V PROJEKTNIH POD-OBMOČJIH HALOZE, KUM IN GORJANCI-RADOHA.
11.05.2017
Na podlagi Sklepa o začetku postopka številka 8-IX-187/1-0-17/NDŠ z dne 8. 5. 2017 objavljamo razpis za oddajo ponudb za javno naročilo, katerega predmet je: OBREZOVANJE DREVES VISOKODEBELNIH TRAVNIŠKIH SADOVNJAKOV V PROJEKTNIH POD-OBMOČJIH HALOZE, KUM IN GORJANCI-RADOHA za izvedbo projekta z naslovom: LIFE Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji / LIFE Conservation and management of dry grasslands in Eastern Slovenia (LIFE TO GRASSLANDS –  LIFE14 NAT/SI/000005).Razpisna dokumentacija - povabilo k oddaji ponudbe Priloga 1: Izjava o izpolnjevanju pogojev; ... več »
Projekt “Živeti z morjem” najboljši okoljevarstveni projekt leta 2017 nagrajen na Internautici
09.05.2017
Projekt "Živeti z morjem" je bil letos predstavljen na 22. Mednarodni razstavi navtike – Internautica, kjer je bil zaradi trajnostno naravnanih vsebin v povezavi z ohranjanjem zdravega morskega ekosistema in obrežja nagrajen kot najboljši okoljevarstveni projekt leta 2017, in sicer po izboru mednarodne žirije "Adriatic Boat of the Year Award". Projekt "Živeti z morjem", v katerem aktivno sodeluje tudi Zavod RS za varstvo narave, je na pobudo Ministrstva za infrastrukturo – Uprave RS za pomorstvo ter Ministrstva za okolje in prostor povezal vse ključne ustanove in strokovnjake s področja varstva narave.Namen projekta je ozaveščati širšo javnost o pomenu morja in morskega obrežja ter koristih, ki jih nudita in o pritiskih s katerimi ju ogrožamo ter trajnostnih načinih rabe in obnašanja na morju in obali. Več informacij o projektu "Živeti z morjem" ... več »
N vestnik št. 53
05.04.2017
Izšla je 53 oz. 1 letošnja številka N vestnika, glasila zaposlenih na ZRSVN.Tudi tokratna številka prinaša veliko zanimivega branja s področja dela Zavoda RS za varstvo narave.N-vestnik št. 53 (1/2017)  ... več »
Izšla je publikacija z vsebinami Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij
13.01.2017
Pripravili in izdali smo publikacijo z naslovom »Priložnost za POVEZOVANJE«, v kateri smo zbrali vsebine Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij Evropske unije, ki je potekal na slovenski obali od 29. septembra do 1. oktobra 2016. Publikacija vsebuje tudi prispevke in povzetke s Konference o povezovanju makroregij in zavarovanih območij, ki je potekala v Strunjanu.Publikacija je bila natisnjena v okviru projekta AlpGov (»Implementing Alpine Governance Mechanisms of the European Strategy for the Alpine Region«, junij 2016 – junij 2019). Publikacija je na voljo v elektronski obliki na povezavi: PRILOŽNOST ZA POVEZOVANJE, v manjšem številu izvodov pa tudi v tiskani obliki.  ... več »
Kratki film o pozejdonovki
11.01.2017
Združenje MedPAN je pripravilo kratki film o pomenu travnikov pozejdonovke in drugih morskih cvetnic. Film, ki je namenjen najširši javnosti, si na spodnji povezavi lahko ogledate tudi s slovenskimi podnapisi.LOVE POSIDONIA - kratki film (2min 37s)  ... več »
Praznično voščilo
21.12.2016
V prihajajočih prazničnih dneh vam želimo obilo miru, v letu 2017 pa vse dobro! ... več »
52. številka N-vestnika
20.12.2016
Izšla je četrta letošnja oz. 52. številka N-vestnika - glasila zaposlenih na ZRSVN. Obsežna številka prinaša zanimivo branje s področja dela Zavoda RS za varstvo narave. N-Vestnik številka 52 - december 2016  ... več »
Izšla je 29. številka Varstva narave
09.12.2016
Izšla je 29. številka revije Varstvo narave - revije za teorijo in prakso ohranjanja narave. Tokratna številka prinaša pet prispevkov. Prijetno branje. Celotna revija je dostopna v elektronski verziji - VARSTVO NARAVE št. 29 ... več »
Na sejmu Narava zdravje smo predstavili dva projekta
11.11.2016
Zavod RS za varstvo narave je v sejem Narava-Zdravje vpet že več kot 10 let. Zadnja tri leta sodeluje tudi kot eden od ocenjevalcev natečaja »Planetu Zemlja prijazna občina« in na otvoritvi sejma občinam izročimo nagrade. Prav tako pa je Zavod stkal naravovarstevne vezi s samimi organizatorji sejma – Gospodarskim razstaviščem.V letu 2016 smo na sejmu nastopili v treh vlogah – sodelovali smo na otvoritvenem dogodku, predstavili projekt LIFE TO GRASSLANDS – Življenje traviščem in predstavili projekt LIFE Kočevsko.Na stojnici LIFE TO GRASSLANDS – Življenje traviščem smo na sejmu Narava – Zdravje projekt predstavili prvič. Predstavljali smo vsebino projekta, katerega namen je vzpostavitev ugodnega stanja in zagotavljanja dolgoročnega ohranjanja suhih travišč na štirih območjih: Haloze, Pohorje, Kum in Gorjanci. Projekt LIFE Kočevsko se je letos predstavil drugič, prvič pa samostojno z vsemi partnerji. Na sejmu smo za večjo prepoznavnost projekta predstavili brošure, razglednice in različne posnetke, film, modele tarčnih vrst in infomat – tu so  obiskovalci dobili številne informacije o projektu, si pogledali tarčne vrste projekta LIFE Kočevsko - orla belorepca, divjega petelina, gozdnega jereba, triprstega in belohrbtega detla ter človeško ribico. Pomemben del obeh projektov je komunikacija z ... več »
Muzejski večeri o izjemnih drevesih
19.10.2016
Na muzejski torkovih večerih, 25. oktobra 2016 na Grad Kromberk smo predstavili Izjemna drevesa severne Primorske.   Izjemna drevesa zbujajo pri ljudeh občudovanje in spoštovanje. Odnos do izjemnih dreves je ena najmočnejših vezi med človekom in naravo. Drevesa so tudi na severnem Primorskem vedno imela pomembno vlogo, tako v gozdu kot tudi zunaj njega. O nekaterih drevesih na tem območju ter o pravilnem ravnanju z izjemnimi drevesi sta spregovorila Edo Kozorog iz Zavoda za gozdove ter David Fučka iz Zavoda za varstvo narave Nova Gorica.  ... več »
51. številka N-Vestnika
06.10.2016
Izšla je 51. številka N-vestnika, ki po nekoliko drugačni jubilejni 50. številki ponovno prinaša veliko zanimivega branja o dogodkih, aktivnostih in dosežkih Zavoda RS za varstvo narave.N vestnik - št. 51  Prijetno branje!  ... več »
Slovesna otvoritev Tedna sredozemske obale
27.09.2016
Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij je včeraj, 26. 9. 2016 slovesno otvoril dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije. Zbrane goste so pozdravili tudi dr. Alenka Smerkolj, ministrica za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda RS za varsrvo narave ter mag. Igor Kolenc, župan Občine Izola in Peter Bolčič, podžupan Mestne občine Koper.Danes z delom nadaljuje Izvršilni odbor EUSALP in Akcijska skupina 7 EUSALP, ki razpravlja o ekosistemskih storitvah in sinergijah med aktivnostmi akcijske skupine 7 in projektom AlpES. ... več »
Javni razpis za pripravo in dobavo sadik tradicionalnih starih sort sadnih dreves
21.09.2016
Razpis se je zaključil 12. 10. 2016 Na podlagi Sklepa o začetku postopka številka 8-IX-411/1-O-16/NDŠ z dne 20. 9. 2016 objavljamo razpis za oddajo ponudb za javno naročilo, katerega predmet je PRIPRAVA IN DOBAVA SADIK TRADICIONALNIH STARIH SORT SADNIH DREVES ZA VISOKODEBELNE TRAVNIŠKE SADOVNJAKE ZA PROJEKTNA POD-OBMOČJA HALOZE, KUM IN GORJANCI-RADOHA ZA IZVEDBO PROJEKTA Z NASLOVOM: LIFE Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji / LIFE Conservation and management of dry grasslands in Eastern Slovenia (LIFE TO GRASSLANDS -  LIFE14 NAT/SI/000005).Razpisna dokumentacija - povabilo k oddaji ponudbe • Priloga 1: Izjava o ugotavljanju usposobljenosti; • Priloga 2: Podatki o ponudniku; • Priloga 3: Vzorec pogodbe; • Priloga 4: Izjava o izpolnjevanju pogojev; Vse zainteresirane ponudnike vabimo, da podajo svojo ponudbo v skladu z razpisanimi pogoji, navedenimi v tem povabilu do vključno dne 10. 10. 2016 do 12. ure.Odpiranje ponudb bo potekalo 12. 10. 2016 ob 12h, na Osrednji enoti Zavoda RS za varstvo narave (Tobačna ulica 5, Ljubljana). ... več »
Javni razpis - Priprava strateških smernic, izdelavo podrobnih načrtov izvedbe del in nadzor nad gozdarskimi deli
19.09.2016
Razpis se je zaključil 12. 10. 2016 Na podlagi Sklepa o začetku postopka številka 8-IX-397/1-O-16/NDŠ z dne 19. 9. 2016 objavljamo razpis za oddajo ponudb za javno naročilo, katerega predmet je PRIPRAVA STRATEŠKIH SMERNIC ZA IZBOLJŠANJE STANJA IN ZAGOTAVLJANJE DOLGOROČNEGA OHRANJANJA SUHIH TRAVIŠČ (HABITATNI TIP – 6230*) ZA GOZD IN DRUGA GOZDNA ZEMLJIŠČA POD GOZDNO MASKO TER ZARAŠČAJOČE POVRŠINE V OBMOČJU S POJAVLJANJEM HABITATNEGA TIPA 6230* VRSTNO BOGATA TRAVIŠČA S PREVLADUJOČIM NAVADNIIM VOLKOM (NARDUS STRICTA) NA SILIKATNIH TLEH NA PROJEKTNEM POD-OBMOČJU POHORJE IN IZDELAVA PODROBNIH NAČRTOV IZVEDBE DEL IN NADZOR NAD GOZDARSKIMI DELI V OBMOČJU S POJAVLJANJEM HABITATNEGA TIPA 6230* VRSTNO BOGATA TRAVIŠČA S PREVLADUJOČIM NAVADNIIM VOLKOM (NARDUS STRICTA) NA SILIKATNIH TLEH IN/ALI Z OZNAKO 6210* POLNARAVNA SUHA TRAVIŠČA IN GRMIŠČNE FAZE NA KARBONATNIH TLEH (FESTUCO BROMETALIA NA PROJEKTNIH POD-OBMOČJIH POHORJE, HALOZE, KUM IN GORJANCI-RADOHA v okviru izvajanja projekta z naslovom: Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji / LIFE Conservation and management of dry grasslands in Eastern Slovenia (LIFE TO GRASSLANDS), LIFE Narava in biodiverziteta, LIFE14 NAT/SI/000005.Razpisna dokumentacija - povabilo k oddaji ponudbe Priloga 1: Izjava o ugotavljanju usposobljenosti; Priloga 2: Izjava o izpolnjevanju pogojev; Priloga ... več »
Ujemi trenutek ob Muri gostuje v Veržeju
05.09.2016
V Centru DUO (Puščenjakova ulica 1, Veržej) je do 22. septembra 2016 na ogled postavljena razstava »Ujemi trenutek ob Muri«, ki je nastala v okviru projekta »BioBlitz 2016 – 24 ur z reko Muro«.Na razstavi predstavljamo fotografije ljubiteljev fotografije in Mure, ki so nastale na raziskovanju pokrajine ob tej čudoviti reki. V objektiv so ujeti zanimivi utrinki pokrajine, rastlinskega in živalskega sveta in življenja ljudi ob njej. Hkrati vas vabimo, da si ogledate razstavo likovnih del »Skrivnosti gozdov ob Muri«, ki so nastale v okviru projekta GoForMura .... več »
Ob letošnji "noči netopirjev" je izšla knjižica o netopirju Mračku
31.08.2016
Ob letošnji Mednarodni noči netopirjev, ki smo jo na Zavodu RS za varstvo narave obeležili 2. 9. 2016, je izšla že druga otroška knjižica. Tokratna z naslovom "Dogodivščina netopirja Mračka" predstavi težave netopirja vrste navadni mračnik (Nyctalus noctula), ki se ne more vrniti domov, saj je nekdo zazidal vhod oz špranjo, ki vodi v njegov dom. Na pomoč mu priskoči deklica Maja in njen očka. Ali se zgodbica srečno konča si lahko preberete na povezavi "Dogodivščina netopirja Mračka" v tiskanih izvodih pa je knjižica na voljo na Zavodu RS za varstvo narave.Kaj vse se je dogajalo v sklopu aktivnosti ob noči netopirjev pa si lahko preberete na povezavi "Mednarodna noč netopirjev 2016"  Dogodivščina netopirja Mračka, je že druga v seriji knjižic nemenjenih otrokom. Prva z naslovom "Žabica je rešena" je bila med otroci lepo sprejeta.   ... več »
Udeležili smo se sejma AGRA
26.08.2016
Sejma AGRA v Gornji Radgoni smo se udeležili z namenom predstavitve projekta LIFE TO GRASSLANDS obiskovalcem sejma. Razstavni prostor projekta je bil del sicer večjega razstavnega prostora Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slednji je bil namenjen poudarku biotske pestrosti, ki se pojavlja v kmetijski krajini in se je odlično skladal z vsebino projekta LIFE TO GRASSLANDS, ki smo ga predstavili. V kolikor so bili obiskovalci kmetje, smo se z njimi pogovarjali o načinih upravljanja s travniki in kako bi lahko tudi oni pripomogli k ohranjanju biotske pestrosti njihovega okolja. Obisk razstavnega prostora je bil velik.V četrtek, 25.8., smo projekt LIFE TO GRASSLANDS predstavili tudi na Posvetu »Kohezijski projekti za boljše stanje ohranjenosti Nature 2000« v predavalnici A1. Odziv udeležencev Posveta se je dotikal predvsem pohvale, da v projekt aktivno vključujemo kmete in njihov znanje.... več »
Prvo partnersko srečanje projekta AlpES v Ljubljani
08.07.2016
Od 4. do 6. julija je v M hotelu v Ljubljani potekal prvi projektni sestanek projekta AlpES. Udeležilo se ga je 16 tujih projektnih partnerjev iz 5 držav (Italije, Avstrije, Nemčije, Francije in Švice – Lihtenštajn). Namen ponedeljkovega in torkovega sestanka je bil seznanitev s trenutnim stanjem na projektu, predstavitev izvedenih aktivnosti in naših prihodnjih zadolžitev po posameznih delovnih paketih in predstavitev pilotnih območij projekta.  V ponedeljek sta prisotne po uvodnem pozdravu nagovorila direktor Zavoda RS za varstvo narave, dr. Darij Krajčič, in predstavnica Ministrstva za okolje in prostor, dr. Branka Tavzes. Sodelavka Zavoda iz OE Piran, Tina Trampuš, je zbranim predstavila strategijo EUSALP, akcijsko skupino 7 in projekt AlpGOV. Sledil je sestanek delovne skupine projekta. Ob 18h je udeležence projektnega sestanka v Mestni hiši sprejel in nagovoril župan Mestne občine Ljubljana, Zoran Janković. Sledila je pogostitev s tradicionalno slovensko hrano.Torek je bil namenjen diskusiji o komunikaciji in managementu projekta, predvsem pa o nalogah projektnega poročanja. V sredo se je 5 udeležencev projektnega sestanka udeležilo ekskurzije v Primorsko-notranjsko statistično regijo. Ta bo slovensko pilotno območje projekta, kjer bomo izvedli kartiranje in vrednotenje vsaj 8 ekosistemskih storitev pomembnih za alpski prostor. Ogled območja je vključeval predstavitev Notranjskega regijskega parka, vožnjo z drevaki po Cerkniškem jezeru, obisk Križne jame in Rakovega Škocjana.... več »
50. številka N-vestnika
01.07.2016
Spoštovane bralke in bralci N-vestnika!Pred vami je petdeseta, jubilejna številka N-vestnika, glasila zaposlenih na Zavodu RS za varstvo narave.Glasilo izhaja neprekinjeno od leta 2004. V 49 številkah, koliko jih je izšlo do sedaj, smo objavili kar 738 prispevkov, s katerimi smo predstavili naše delo, pomembne dogodke in vsebine v naravovarstvu v zadnjih 12 letih. S prispevki smo potrdili zapis kolega mag. Matjaža Ježa, ki je v nagovoru »Na pot novemu glasilu« v prvi številki N-vestnika zapisal: »Še en razlog za izdajanje N-vestnika se mi zdi pomemben in vreden truda – neizprosna zgodovinska izkušnja, da se trajno ohrani samo tisto, kar je zapisano«. Kot je še zapisal, je bila "odgovornost za to naložena na naša ramena". Ocenjujemo, da smo načrte dosegli in pričakovanja uresničili.Če na teh 49 številk pogledamo iz statističnega zornega kota: Prispevke je napisalo 92 različnih sedanjih in nekdanjih sodelavcev Zavoda RS za varstvo narave, nekateri tudi v soavtorstvu s predstavniki partnerskih organizacij v projektih ali zaposlenih v drugih institucijah. Skoraj vse številke so imele uvodnik – večina nagovor direktorja, vezan na aktualno tematiko Zavoda ali družbe v kateri Zavod deluje. Več kot 160 člankov je govori o vsebinah vezanih na naravne vrednote, prav toliko tudi o vsebinah vezanih na biotsko pestrost in Naturo 2000. Nekaj več kot 50 prispevkov je vezanih na zavarovana območja, 150 na publikacije, razstave, označitve in druge akcije, ter 250 člankov, ki so poročali o aktivnostih in dosežkih na projektih. Gre za grobe ocene, vsebine se prepletajo, kot je prepletena in povezana narava sama - v eno samo zgodbo. V dvanajstih letih izhajanja glasila se je spreminjala zunanja podoba, zamenjali smo program s katerim glasilo pripravljamo – na začetku smo uporabljali Corel draw, danes Adobe Idesign. Glasila so bila dolga vsaj štiri in največ trinajst strani. Na začetku smo ga tiskali, sedaj ga beremo elektronsko. Pošiljamo ga ... več »
Ste videli hrošče? Sporočite nam!
21.06.2016
Ljubitelje narave vabimo k sodelovanju!Kadar opazite katerega od štirih vrst hroščev – rogača, alpskega, hrastovega ali bukovega kozlička, svoja opažanja lahko vnesete na spletni portal www.sporocivrsto.si. Pomagali nam boste pri zbiranju podatkov o redkih, ogroženih, Natura 2000 vrstah hroščev. Rogač je vsem dobro poznan,  alpski, bukov in hrastov kozliček pa zahtevajo nekoliko bolj ostro oko. Ti hrošči so odlični pokazatelji stanja gozdov, hkrati pa dovolj lahko prepoznavni.  Podatke o teh vrstah letos zbiramo že deveto leto. Čeprav so hrošči večkrat prezrta živalska skupina, so pomembni pokazatelji stanja v gozdu ali bioindikatorji. Kaže, da so te številčno velike skupine majhnih organizmov za nas samoumevne ali pa sploh ne vemo, da obstajajo. Razen njenih redkih predstavnikov kot sta rogač ali pikapolonica, hrošči ne predstavljajo posebnega zanimanja. Tudi zato z akcijo SPOROČI VRSTO! spodbujamo vse, da svoja opažanja zabeležite, živali poslikate in nato opažanja zabeležite v spletni portal www.sporocivrsto.si. Zavodu RS za varstvo narave so ti podatki zelo dragoceni. Uporabljamo jih pri vsakdanjem delu, vrednotenju naravovarstveno pomembnih območij, usmerjanju in prilagajanju rabe ter pripravi poročila o stanju redkih in evropsko ogroženih vrst, ki ga je naša država, tako kot druge članice EU, dolžna pripraviti vsakih sedem let.Med ogroženimi vrstami najštevilčnejše živalske skupine po številu različnih vrst na našem planetu - hroščev, so tudi tri razmeroma enostavno prepoznavne vrste kozličkov - alpski, bukov in hrastov kozliček ter rogač, ki ima v slovenskih narečjih več različnih ljudskih imen. Vse štiri omenjene vrste hroščev so v nekaterih državah Evrope že izginile zaradi spremenjenih razmer v gozdovih, nastalih zaradi intenzivnega gospodarjenja ali spremembe listnatih gozdov v iglaste, največkrat zastopane le s smreko. Iskane hrošče, ki so odvisni od ohranjenega naravnega ravnovesja v gozdu, ... več »
Na Ljubečni imata štrk in štorklja podmladek
17.06.2016
Na Ljubečni, kjer smo pozimi prestavili gnezdo edinega para bele štorklje, se sedaj krajani veselijo podmladka. Potem smo trepetali, če bo štrk sprejel novo gnezdo in če za njim pride tudi družica, smo pričakali tudi mladiče. Starša sta nadvse skrbna, krajani pa se veselijo novih zgodb, ki jih prinaša bogato življenje štorkelj.  Več informacij v sporočilu. ... več »
Projekt WETMAN prejel nagrado za najboljše LIFE projekte v letu 2015
08.06.2016
Evropska komisija je objavila nagrajence za najboljše LIFE projekte za leto 2015. Nagrada se podeljuje najboljšim, najbolj učinkovitim in navdihujočim projektom LIFE na področju varstva narave in okolja, ki so imeli zelo pozitiven vpliv na okolje oz naravo, povečanje gospodarske rasti in zagotavljanje pomembne koristi za evropske državljane. Med najboljše projekte so bili izbrani tudi trije slovenski projekti: Projekt Wetman, ki ga je vodil Zavod RS za varstvo narave, ter projekta Aquaviva in Rebirth. Slovesna podelitev nagrad  je potekala v okviru evropskega Zelenega tedna (Green week), katerega osrednja tema je bila letos vlaganje v zeleno prihodnost. Nagrado sta prejela dr. Nika Debeljak Šabec, vodja projekta in direktor Zavoda dr. Darij Krajčič.Projekta Wetman in Aquaviva sta bila uvrščena med 27 najboljših projektov Life na področju narave (Life Nature).   ... več »
Brošura Invazivne rastline v kmetijski krajini
22.04.2016
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Mreža za podeželje) je v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave izdalo brošuro Invazivne rastline v kmetijski krajini. V brošuri Invazivne rastline v kmetijski krajini avtorica Sonja Rozman predstavlja devet najpogostejših invazivnih tujerodnih rastlin, ki se pojavljajo na kmetijskih zemljiščih. Ob prebiranju brošure boste izvedeli od kje in zakaj so te rastline prišle k nam, kakšne težave lahko povzročajo ter kaj lahko za omejitev njihovega razširjanja stori vsak izmed nas.... več »
49. številka N-vestnika
06.04.2016
Izšla je 49. številka N-vestnika. Obsežna številka predstavlja zanimivosti iz dela Zavoda RS za varstvo narave iz prvega tromesečja letošnjega leta. Prijetno branje!N-Vestnik št. 49... več »
Javni razpis - Popis začetnega stanja in spremljanje stanja ciljnih habitatnih tipov na projektu LIFE TO GRASSLANDS
08.03.2016
Na podlagi Sklepa o začetku postopka številka 8-IX-93/1-O-16/NDŠ, PP z dne 8. 3. 2016 objavljamo razpis za oddajo ponudb za javno naročilo, katerega predmet je Popis začetnega stanja ciljnih habitatnih tipov ter spremljanje vplivov projektnih aktivnosti na stanje ciljnih habitatnih tipov na projektnih pod-območjih Haloze, Pohorje, Kum, Gorjanci-Radoha za izvedbo projekta z naslovom: Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v vzhodni Sloveniji, LIFE TO GRASSLANDS, LIFE narava in biodiverziteta, LIFE14 NAT/SI/000005.Razpisna dokumentacija - povabilo k oddaji ponudbe• Priloga 1: Navodila za kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije;• Priloga 2: Izjava o ugotavljanju usposobljenosti;• Priloga 3: Izjava o izpolnjevanju pogojev;• Priloga 4: Podatki o ponudniku;• Priloga 5: Vzorec pogodbe;• Priloga 6: Digitalna plast projektnih pod-območij (v formatu .shp)Vse zainteresirane ponudnike vabimo, da podajo svojo ponudbo v skladu z razpisanimi pogoji, navedenimi v tem povabilu do vključno dne 21. 3. 2016 do 12. ure.Odpiranje ponudb bo potekalo 22. 3. 2016 ob 12h, na Osrednji enoti Zavoda RS za varstvo narave (Tobačna ulica 5, Ljubljana). ... več »
Pomagamo žabicam čez cesto
01.03.2016
Na številnih koncih Slovenije tudi letos potekajo akcije prostovoljcev, ki pomagajo žabam čez cesto. Številni odseki cest predstavljajo selitveno oviro dvoživkam, ki se spomladi selijo iz gozda na mrestišča in nazaj. Zato na cestah prihaja do povoza dvoživk, kar negativno vpliva na ohranjanje populacij. Obenem je cesta s povoženimi žabami spolzka in nevarna. Več o lokacijah posameznih akcij, kontaktih in navodilih za prenašanje si lahko preberete na www.pomagajmo-zabicam.si.... več »
Izšel je Praktični vodnik za ljudi, ki bogatijo varovana območja in ohranjajo tradicijo
26.02.2016
Izšel je »Praktični vodnik za ljudi, ki bogatijo varovana območja in ohranjajo tradicijo«, ki bo nosilcem aktivnosti in načrtovalcem razvoja na podeželju  v pomoč pri usmerjanju skozi zahtevne upravne postopke. V priročniku so na enem mestu pregledno zbrane informacije o korakih, potrebnih za pravilno izpeljavo projekta in pridobitvijo potrebnih dovoljenj za posege na varovanih območjih.Praktični vodnik je pripravila medresorska delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov treh ministrstev in osmih javnih zavodov ter strokovnjakinj za upravne postopke iz podjetja K&Z, svetovanje za razvoj d.o.o. Priročnik je nastal na pobudo ZRSVN in Društva za razvoj slovenskega podeželja. Slednji je tudi koordiniral delo medresorske delovne skupine. Praktični vodnik je v E-obliki izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.E - priročnik: Praktični vodnik za ljudi, ki bogatijo varovana območja in ohranjajo tradicijoZloženka (povzetek ključnih informacij): Praktični vodnik za ljudi, ki bogatijo varovana območja in ohranjajo tradicijo ... več »
Studio ob 17h o izumiranju vrst v Sloveniji
05.02.2016
Slovenija je ena izmed vročih tock biotske pestrosti v Evropi. A tudi pri nas opažamo trend zmanjševanja biotske pestrosti. Te teme so se dotaknili tudi v Studiu ob 17h (v petek, 29.januarja2016) na prvem program Radia Slovenija. V oddaji je sodeloval dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda RS za varstvo narave. Oddajo lahko poslušate na povezavi:STUDIO OB 17H (29. 1. 2016) - Izumiranje vrst v Sloveniji... več »
V Ospu smo že drugič odstranjevali invazivni grmasti slakovec
22.01.2016
V Ospu smo odstranjevali grmasti slakovec, tujerodno invazivno vrsto, ki ogroža in spreminja ekosistem na tem območju. Akcija je potekala drugo leto zapored, tokrat v sodelovanju društva DONDES, Botaničnega društva in Zavoda RS za varstvo narave. Kako je akcija potekala ter kako uspešna je bila lahko preberete v sporočilu za medije. ... več »
Voščilo
23.12.2015
Voščimo vam vesele praznike ter srečno Novo leto 2016!Zaposleni Zavoda RS za varstvo narave... več »
48 številka glasila N-Vestnik
23.12.2015
Izšla je 48. številka glasila N-vestnik. Številka prinaša prispevke o delu na Zavodu RS za varstvo narave ter prispevke o dosežkih na projektih, ki jih izvajamo.Prijetno branje.... več »
28. številka Varstva narave
14.12.2015
Izšla je 28 številka revije Varstvo narave - revije za teorijo in prakso ohranjanja narave. Tokratna številka prinaša štiri zanimive članke. Prijetno branje.  ... več »
Deseti strokovni posvet posvetili najbolj ogroženim vrstam
19.11.2015
Desetega posvet, ki ga vsako jesen organizira Zavod RS za varstvo narave, se je udeležilo več kot 130 udeležencev. Posvet je potekal v sklopu projekta LJUBA – Ljudje za barje, sofinancirane s sredstvi Programa Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Pretekli posveti so osvetljevali različne teme vezane na Naturo 2000 – od monitoringa in poročanja do upravljanja. Letos smo se posvetili najbolj ogroženim vrstam. To ni bila lahkotna tema, izginotje vsake vrste nam seže do srca. Temo smo osvetlili tudi z drugih zornih kotov, ne le naravovarstvenega. Na začetku posveta je zbrane pozdravila tudi ministrica za okolje in prostor, gospa Irena Majcen. Ministrica je v nagovoru poudarila, da so strokovna znanja in ocene eden izmed temeljev pri odločitvah družbe in politike. »Postavljajo meje, odstranjujejo ovire, ohranjajo življenje in omogočajo razvoj. So izredno pomembna, saj posegajo na vsa področja in vsebujejo veliko odgovornost. Zato jih je treba negovati, razvijati in jim predvsem zagotavljati ustrezno okolje ter čas za premislek«, je povedala ministrica in dodala: »Različna znanja in vedenja ne smejo biti izključujoča ampak dopolnjujoča. Pogled na isto zadevo je namreč včasih z vidika druge stroke lahko povsem različen. Prav tako noben interes ni neomejen. Vedno trči na omejitve in druge interese. V zasledovanju trajnostnega razvoja je naloga Ministrstva za okolje in prostor najti to subtilno ravnovesje, kjer bo znalo uravnotežiti mnenja različnih strok in preplet različnih interesov. Kot družba moramo iti naprej, hkrati moramo to počeli na način, da narave in okolja ne bomo preveč prizadeli oziroma trajno poškodovali. Verjemite mi, da to ni enostavna naloga«. Direktor Zavod RS za varstvo narave dr. Darij Krajčič je v uvodnem razmišljanju dejal, da je vsakoletni strokovni posvet, tokrat že deseti, praznik naravovarstva. Poudaril je, da je »upad biotske raznovrstnosti največja svetovna grožnja človeštvu, večja od klimatskih sprememb«. Dr. Krajčič je še dodal, da na takšnem posvetu slovenski strokovnjaki lahko začutijo pomen svojega dela in da jih sliši tudi javnost.PREDSTAVITVE predstavljene na posvetu... več »
Sprejet nov UNESCO-v program IGGP
18.11.2015
Slovenija ima dva Geoparka – Geopark Karavanke in Geopark Idrija. Pri nastanku obeh je pri ustanavljanju sodeloval dodal tudi Zavod RS za varstvo narave. Zato nas še toliko bolj veseli sporočilo Nacionalnega foruma globalnih geoparkov Slovenije, ki govori o novem mednarodnem programu in ustanovitvi UNESCO Globalnih geoparkov znotraj le-tega. Sporočilo, ki ga je pripravil Nacionalni forum geoparkov Slovenije objavljamo v celoti.Obvestilo za javnost - sprejet nov UNESCO-v program IGGP... več »
Sprememba prilog uredbe o območjih Natura 2000
02.10.2015
Objavljamo dokument Obrazložitev predloga sprememb prilog uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)  - Predlog sprememb 2015. Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo vstopila tudi v evropsko ekološko omrežje Natura 2000, ki ga gradijo območja, določena po Direktivi o pticah in Direktivi o habitatih. Ali je vključenost vrst in habitatnih tipov navedenih v prilogah I in II Direktive o habitatih zadostna in usklajena s celotnim omrežjem, preverja Evropska komisija s t.i. biogeografskimi seminarji. Sklepi, sprejeti na biogeografskem seminarju so za državo članico obvezujoči. Slovenija je večino zaključkov prvega kroga biogeografskih seminarjev (potekali so v letih 2005, 2006 in 2010) izvršila, ko je z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS št. 33/2013) dopolnila prilogo Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) s kvalifikacijskimi vrstami in habitatnimi tipi v že določenih območjih Natura 2000 oz. je popravila meje teh območij in predlagala dodatna območja Natura 2000. Junija 2014 je v Ljubljani potekal bilateralni biogeografski seminar, kjer je Evropska komisija preverjala zadostnost vključenosti vrst in habitatnih tipov v omrežje Natura 2000 po spremembi omrežja leta 2013. Predstavniki pogajalskih skupin so za večino vrst in habitatnih tipov soglašali, da so s spremembo omrežja Natura 2000 leta 2013, le-te sedaj zadostno vključene v omrežje. Kljub temu pa mora Slovenija 15 vrst in 8 habitatnih tipov še dodati kot kvalifikacijske v obstoječa območja Natura 2000, za eno vrsto mora določiti novo območje, 8 vrst pa mora še dodatno raziskati. Narediti je treba tudi nekaj tehničnih popravkov v standardnem obrazcu Natura 2000 (popravki imen in kod vrst, izbris nekaterih vrst iz referenčne liste). Biogeografski seminar je pokazal, da je Slovenija z dopolnitvijo omrežja Natura 2000 leta 2013 povečala zadostno vključenost vrst in habitatnih tipov v omrežje iz 72 % na 91 %. Obrazložitev predloga sprememb prilog uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)  - Predlog sprememb september 2015 Dopolnitev prilog 6.1 Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015 – 2020) – predlog september 2015 Sloj območij Natura 2000 – predlog september 2015  Sloj con vrst in habitatnih tipov, ki se dodajo v uredbo – predlog september 2015 Program upravljanja območij Nature 2000 (2015-2020)Strokovne podlage za ugotovitev posledic predlaganih dopolnitev območij Natura 2000 na socialne in gospodarske razmere samoupravnih lokalnih skupnosti ter določitev ustreznih razvojnih ukrepov - (Oikos, 2015)Več informacij o Naturi 2000 najdete tudi v brošuri Natura 2000 v Sloveniji - Ljudje z naravo, narava za ljudi. ______________________________________________________________________________Predstavitev za predstavnike občin (16. 6. 2015, dvorana Državnega sveta)Postopek sprejemanja sprememb uredbe o Naturi 2000 (dr. Peter Skoberne, MOP)Zaključki ... več »
47. številka N vestnika
29.09.2015
Izšla je 47. številka N-vestnika,  glasila zaposlenih na Zavodu RS za varstvo narave. Prinaša zanimivosti zadnjega tromesečja. Prijetno branje. N-VESTNIK št. 47... več »
Novosti v zakonu o ohranjanju narave - Ureditev vožnje z vozili na motorni pogon in vožnje s kolesi v naravnem okolju
14.09.2015
Narava Slovenije omogoča številne zanimive prostočasne aktivnosti. S svojo pestrostjo vabi k hoji pa tudi k uporabi vseh mogočih prevoznih sredstev – po zemlji, vodi in zraku. Še posebej mamljivi so najbolj neokrnjeni predeli.Športno rekreativne dejavnosti pri nas posegajo v vsak nedotaknjen kotiček narave, med njimi tudi vožnja z vozili na motorni pogon pa tudi vožnja s kolesi. Zakonodaja ureja vožnjo v naravnem okolju že od leta 1995, v lanskem letu pa je sprememba Zakona o ohranjanju narave določila tudi nekatere novosti. Med njimi to, da je za organizacijo javne prireditve vožnje z motornimi kolesi ali kolesi v naravnem okolju potrebno pridobiti predhodno soglasje, ki ga izda organizacija pristojna za ohranjanje narave, torej Zavod RS za varstvo narave. Zakon določa, da mora organizator javne prireditve vlogo za izdajo predhodnega soglasja vložiti najmanj 30 dni pred dnevom javne prireditve, ter v vlogi navesti program, datum in čas trajanja prireditve, predvideno število udeležencev, kraj prireditve z navedbo načina ureditve trase javne prireditve, ki poteka v naravnem okolju in priložiti skico trase, po kateri namerava organizirati javno prireditev. Zakon tudi določa v katerih primerih se izda predhodno soglasje. Kadar se prireditve izvajajo na gozdnih in kmetijskih zemljiščih se soglasje lahko izda le na osnovi predhodnega pozitivnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in pristojne kmetijsko svetovalne službe. Pri vožnji s kolesi, ki je v naravnem okolju dovoljena po utrjenih poteh ali če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti, je potrebno upoštevati pravila zakona, ki ureja planinske poti, za vožnjo po gozdnem prostoru pa zakona, ki ureja gozdove. Vožnja po planinskih poteh bo dovoljena na tistih poteh, kjer bo določena dvonamenska raba – poleg pohodnikov tudi za kolesarje, ki jo bo pripravilo Ministrstvo pristojno za šport. V kolikor gre za zavarovana območja narave (naravni parki, naravni spomeniki in naravni rezervati) pa je potrebno  spoštovati tudi pravila akta o zavarovanju.Zakon o ohranjanju narave je predvsem povzel določbe, ki jih je določala oz. jih določa že druga zakonodaja. Novost pa je vsekakor predhodno soglasje za organizacijo javnih prireditev , ki ga izda Zavod RS za varstvo narave.Doslej je Zavod RS za varstvo narave izdal 22 predhodnih soglasij za javno prireditev, od tega sta bili dve negativni. V enem od teh dveh primerov je organizator po skupnem sestanku spremenil traso, pridobil predhodno soglasje in prireditev izpeljal. V primeru, kjer je bilo predhodno soglasje negativno in je prireditev odpadla, je bila trasa poti načrtovana po Triglavskem narodnem parku, kjer je organiziranje javnih prireditev vožnje prepovedana že z samim aktom o zavarovanju.Na Zavodu RS za varstvo narave izpolnjujemo zakonodajo. Pri svojem delu smo korektni in dobri sogovorniki in organizatorjem ponudimo tudi pomoč pri iskanju alternativnih rešitev. Dovolj je namreč možnosti, ko lahko poiščemo skupno rešitev tako s kolesarji kot s planinci in ponudniki različnih prireditev. Določila iz Zakona o ohranjanju narave o ureditvi vožnje s kolesi v naravnem okoljuNaravno okolje  so vsa območja izven:naselij;javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo ceste in varnost cestnega prometa;gozdnih cest v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove;območij, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport in namenjena tudi vožnji z vozili na motorni pogon v skladu s predpisi, ki urejajo prostor;omrežij gospodarske javne infrastrukture inobmočij rudarskih operacij, ki so določena v skladu s predpisi, ki urejajo prostor in rudarstvo.Vožnja ... več »
Vsi ljubitelji narave lahko opazujejo in sporočajo vrste
30.07.2015
Ste na sprehodu, še posebej v gozdu, morda opazili katero od štirih vrst hrošča - rogač, alpskega ali bukovega kozlička? Svoje opažanje lahko sporočite na: www.sporocivrsto.si. ... več »
Fotografski natečaj v sklopu projekta LIFE Kočevsko
21.07.2015
Fotografsko društvo Grča Kočevje (organizator) v sodelovanju z Ljudsko univerzo Kočevje (naročnik – soorganizator) za potrebe projekta LIFE Kočevsko (LIFE13 NAT/SI/000314) razpisuje JAVNI FOTOGRAFSKI NATEČAJ »KOČEVSKO – SOŽITJE Z NARAVO«.Navodila, pravila in pogoje za sodelovanje na javnem natečaju si lahko preberete na spletni strani  Fotografskega društva Grča Kočevje: http://www.fotodrustvo-grca.si/prijavnicalifekocevsko.htmlRok za oddajo fotografij je 30.september 2015.Za  dodatna vprašanja in pojasnila lahko pišete na narava@fotodrustvo-grca.si.Vabljeni!... več »
Izšla je 46 številka N vestnika
01.07.2015
Izšla je 46. številka N vestnika, ki prinaša 13 strani zanimivega branja o dogodkih in dosežkih ter drugih zanimivosti na našem Zavodu. Prijetno branje!N vestnik številka 46... več »
Izšla je brošura o Naturi 2000
01.06.2015
Izšla je brošura z naslovom Natura 2000 v Sloveniji - Ljudje z naravo, narava za ljudi. Brošura prinaša osnovne informacije o omrežju varovanih območij Natura 2000, predstavi nekatere ključne vrste in habitatne. Publikacija je dostopna na povezavi: Natura 2000 v Sloveniji - Ljudje z naravo, narava za ljudi, v tiskani verziji pa na osrednji in območnih enotah Zavoda RS za varstvo narave.Brošura je je nastala v sklopu projekta »Operativni program upravljanja z območji Natura 2000 v Sloveniji 2014-2020 - SI Natura 2000 Upravljanje« (LIFE11 NAT/SI/880) s prispevkom LIFE + finančnega instrumenta Evropske skupnosti.... več »
Razstava Ljudje z naravo - narava za ljudi gostuje na Kumu
25.05.2015
Zavod RS za varstvo narave, Planinsko društvo Kum in Zasavska ljudska univerza so v okviru Tedna vseživljenjskega učenja 2015 ter ob Evropskem dnevu parkov in Dnevu biotske raznovrstnosti 22. maja 2015 pripravili srečanje v planinskem domu Kum. Na srečanju so odprli razstavo fotografij pod naslovom »Ljudje z naravo - narava za ljudi«, ki je nastala v s klopu projekta SI Natura 2000 upravljanje. Odprtje razstave je pospremilo predavanje o Posavskem hribovju, kot območju, ki ima z vidika ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti velik pomen.Kljub slabemu vremenu se je na vrhu Kuma zbralo veliko število ljubiteljev narave in gora, ki so prisluhnili predavanju kolegov iz celjske območne enote Zavoda. Razstava bo na Kumu gostovala do konca junija. Posavsko hribovje se med reko Savo na severu in Sopoto na jugu najvišje dvigne s 1220 m visokim vrhom Kuma. Razgiban kraški svet z značilnimi kraškimi pojavi ter veliko raznolikostjo gozdnih in travniških habitatnih tipov, ki so življenjski prostor redkih in ogroženih vrst, je Občina Trbovlje leta 1996 z odlokom razglasila za zavarovano območje narave Krajinski park Kum. Območje je pomembno tudi za ohranitev ogroženih habitatnih tipov in vrst, ki so varovani s predpisi EU, zato je velik del Posavskega hribovja vključen v evropsko ekološko omrežje varovanih območij Natura 2000.... več »
Ob Svetovnem dnevu biotske raznovrstnost
20.05.2015
Resničen  kapital Slovenije  je njena narava. Če imamo ohranjeno naravo, imamo vse kar ljudje v resnici potrebujemo. Žal naravo gledamo skozi kratkotrajno udobje, a za kvalitetno življenje potrebujemo čisto vodo, čist zrak, kvalitetno hrano in bivalne prostore iz naravnih materialov ter energijo, ki jo imamo v Sloveniji in za Slovence dovolj. Vse ostalo je vredno modrega premisleka. 22. maj je Svetovni dan biotske raznovrstnosti. Sporočilo za medijeZavod RS za varstvo narave ob Svetovnem dnevu biotske raznovrstnost vabi na številne dogodke:Otvoritev razstave "Ljudje za naravo – narava za ljudi" v Planinskem domu Kum, 22. majaPohod po Ljubljanskem barju, 23. maja;Kolesarjenje ob reki Iški, 24. maja; Voden ogled po Koščevi poti v Jovsih s prenovljenimi informativnimi tablami ter prvi popis kosca, 29. maja;Voden pohod po Kobilah na Gorjancih, 3. junijaBio Blitz – 24 ur z reko Muro v Veržeju, 12 in 13 junija;Drugi popis kosca v Jovsih, 12. junija  ... več »
45. številka N Vestnika
03.04.2015
Izšla je 45. številka N Vestnika, ki prinaša poročila o dogodkih in dosežkih Zavoda v prvem trimesečju leta 2015. N Vestnik št. 45... več »
Projektna naloga za izvedbo monitoringa ptic
31.03.2015
Zavod RS za varstvo narave razpisuje projektno nalogo za izvedbo monitoring ptic v sklopu projekta LJUBA - Ljudje za Barje - ohranjanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju.RAZPISNA DOKUMENTACIJA PROJEKTNE NALOGE ... več »
Razpis za izvedbo hidrološke študije
24.03.2015
V sklopu projekta LJUBA - Ljudje za Barje - ohranjanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju smo pripravili razpis za izvedbo hidrološke študije ter izdelavo projekta idejne zasnove izboljšanja hidrološkega stanja naravnega rezervata Strajanov breg.Več informacij najdete v RAZPISNI DOKUMENTACIJI.Ponudbo je potrebno oddati do 2.4.2015 do 12h na elektronski naslov primoz.glogovcan@zrsvn.si s pripisom v zadevi: PONUDBA HIDROLOGIJA STRAJANOV BREG. Projekt LJUBA je financiran s sredstvi Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009 – 2014 in programa Finančnega mehanizma EGP 2009 – 2014 (področje B.1 Biotska raznovrstnost in ekosisitemske storitve).... več »
Razpis za popis ptic na Pohorju (projekt SUPORT)
23.02.2015
V sklopu projekta SUPORT – Trajnostno upravljanje Pohorja smo pripravili razpis za popis začetnega stanja populacij ptic na območju Pohorja. Predmet javnega naročila je popis stanja populacij ptic, ki se bo izvajal na območju Pohorja (SPA SI5000006). Popis se bo izvedel v letu 2015, časovna izvedba popisa pa bo prilagojena življenjskemu ritmu posamezne kvalifikacijske vrste. Glede na specifičnost projektnega območja v nadaljevanju podajamo podrobnejše zahteve za izvajanje popisov. Več informacij najdete v RAZPISNI DOKUMENTACIJI in PRILOGI.Projekt SUPORT je financiran s sredstvi Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009 – 2014 in programa Finančnega mehanizma EGP 2009 – 2014 (področje B.1 Biotska raznovrstnost in ekosisitemske storitve); koda spisa 4300-346/2014. ... več »
Osnutek operativnega programa upravljanja z območji Natura 2000 - vabilo javnosti
18.02.2015
Ministrstvo za okolje in prostor je v enomesečno javno razpravo posredovalo osnutek operativnega programa upravljanja z območji Natura 2000 v Sloveniji 2014-2020. Program določa podrobne varstvene cilje in ukrepe za vsako od 354 območij Natura 2000 v Sloveniji ter nosilce in finančne vire. Določeni so tudi projekti, s katerimi želi Slovenija doseči te cilje in izkoristiti priložnosti območij Natura 2000 za lokalni razvoj, delovna mesta in gospodarsko rast ter za ohranjanje kulturne dediščine.   Pripombe in predloge lahko posredujete do 19. marca 2015. Več informacij na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor.   ... več »
Tiskovna konferenca ob svetovnem dnevu mokrišč
26.01.2015
Ministrstvo za okolje in prostor ter Zavod RS za varstvo narave vas vabita na tiskovno konferenco ob svetovnem dnevu mokrišč, ki bo 30. januarja ob 11. uri v Ljubljani na Tobačni ulici 5, II nadstropje. Tiskovna konferenca je namenjena obeležitvi Svetovnega dneva mokrišč, 2. februarja, ki letos poteka na temo »Mokrišča za našo prihodnost«. Ohranjena mokrišča nam zagotovo prinašajo mirnejšo prihodnost. Nekatera med njimi smo v zadnjih štirih letih še posebej skrbno ohranjali in jim izboljšali stanje v projektu WETMAN.Na tiskovni konferenci bosta poleg ministrice za okolje in prostor Irene Majcen, sodelovala dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda RS za varstvo narave in dr. Nika Debeljak, vodja projekta WETMAN iz Zavoda RS za varstvo narave.Vljudno vabljeni!VABILO Gradivo za medije ... več »
44. številka N vestnika
23.12.2014
Izšla je 44. oz četrta letošnja številka N-vestnika, glasila zaposlenih na Zavodu RS za varstvo narave. Prinaša obsežno branje o dogodkih in dosežkih Zavoda v zadnjem četrtletju leta 2014.N-vestnik št. 44... več »
Varstvo narave številka 27
04.12.2014
Izšla je 27 številka revije Varstvo narave - revije za teorijo in prakso ohranjanja narave. 27 številka prinaša štiri članke ter prispevek v spomin Boštjana Anka. Vsebina 27 številke... več »
Predavanje Naše kraške jame - naše bogastvo
10.11.2014
Zavod RS za varstvo narave, Koroško - šaleški jamarski klub »Speleos – Siga« Velenje in Občina Polzela ob zaključku naravovarstvene akcije »Čiščenje Rakunovega brezna« vabijo na predavanje »Naše kraške jame – naše bogastvo«, ki bo 14. novembra 2014, ob 18. uri na gradu Komenda na PolzeliPo pozdravnem nagovoru vdje Celjske enote Zavoda RS za avsrtvo narave ga. Mojce Tomažič bo značilnosti krasa, kraške pojave, jamarstvo, raziskovanje in dokumentiranje jam predstavila jamarka Mojca Hribernik, Koroško Šaleški jamarski klub »Speleos – Siga« Velenje. Sledilo bo predavanje Varstvo jam v sistemu varstva narave v Sloveniji, ki ga bo predstavila Ljudmila Strahovnik, naravovarstvena svetnica na Zavodu RS za varstvo narave, OE Celje.VABILO ... več »
Očistili bomo jamo na Pavlinovem pri Ponikvah
17.10.2014
Jama na Pavlinovem pri Ponikvah (na Krasu) je tako rekoč nedostopna, saj vhod vanjo preprečuje stožec smeti v vhodnem breznu. Vode iz jame se stekajo v kraški podzemni tok, ki je dom človeške ribice, slovenskega ponosa in endemita. Velja spoštovati podatek, da samo kapljica motornega olja onesnaži tisoč litrov vode katero si skupaj s človeško ribico delimo in potrebujemo kot pitno vodo. Jamo bomo s prostovoljci Društva za raziskovanje jam Ljubljana pod okriljem Zavoda RS za varstvo narave, 18. oktobra, očistili.Več informacij v sporočilu za medije ... več »
43. številka N-vestnika
06.10.2014
Izšla je tretja letošnja, sicer pa že 43. številka N-vestnika. Bogata številka prinaša veliko zanimivega branja.N-VESTNIK št. 43  ... več »
40 prostovoljcev urejalo Rakov Škocjan
29.09.2014
V soboto, 27. septembra, smo se prostovoljci ZRSVN, DONDES, Občine Cerknica, Notranjskega regijskega parka, Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ZGS in drugi zbrali v Rakovem Škocjanu. Čistili smo traso učne poti in odstranjevali zarast ob informativnih tablah. Odstranjevali smo podrto in požagano vejevje (posledice februarskega žledoloma), material zlagali na kupe, iz katerih bodo nastali sekanci za posutje in ureditev učna pot. Gre za kamenček v mozaik urejanja in obnove učne poti in druge infrastrukture Rakovega Škocjana. Želimo si, da bo to območje varno, izobraževalna infrastruktura pa atraktivna in zanimiva tako za šolarje, kot tudi za druge obiskovalce območja, ki si želijo ogledati ta naravni biser.  ... več »
Zaključek fotonatečaja v sodelovanju z Ono in OnoPlus
12.09.2014
V prostorih Dela je na ogled razstava najboljših fotografij fotonatečaja Ljudje z naravo, narava za ljudi. Fotonatečaj sta pripravila Zavodr RS za varstvo narave skupaj z edicijama časopisne hiše Delo Ona in Onaplus, ki je potekal v sklopu projekta LIFE SI Natura 2000 Upravljanje. Projekt vodi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Z natečajem smo želeli prispevati k boljši prepoznavnosti odnosa med človekom in naravo, njunemu sobivanju in vzajemni blaginji.Sodelovalo je 107 avtorjev z več kot 300 fotografijami, izmed njih so jih ocenjevalci iz Zavoda RS za varstvo narave in Dela izbrali deset. Te so bile poleti objavljene v revijah Ona in Onaplus, nato pa so bralci glasovali za najljubšo. Nagrajeno fotografijo je posnela mlada fotografinja in ljubiteljica narave Doroteja Gorše, ki je zmagovalno fotografijo, Jutranjo pesem, posnela ob Kočevskem jezeru. Doroteja je članica fotokluba Grča in se s fotografijo ukvarja že več let. Na odprtju razstave sta spregovorila tudi dr. Katarina Zeiler Groznik z Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je izpostavila pomen ljudi, ki so ohranili naravo Slovenije, opozorila pa tudi na slabšanje stanja živalskih in rastlinskih vrst, tudi na ravni Evropske unije. Direktor Zavoda RS za varstvo narave dr. Darij Krajčič pa je poudaril, da za ohranjanje narave ni dovolj predpis, pomembno je, kako jo ljudje dojemajo, doživljajo, kako z njo ravnajo; tu je podčrtal pomen umetnosti.... več »
Tudi letos bodo potekale mednarodne noči netopirjev
04.09.2014
Tudi letos sodelujemo pri Mednarodni noči netopirjev, ki pod okriljem Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN) poteka že šestnajsto leto. Mednarodna noč netopirjev je dogodek pod pokroviteljstvom organizacije EUROBATS, ki ga ob koncu avgusta in v začetku septembra organizirajo različne naravovarstvene organizacije v več kot 30 državah po svetu. Namen netopirsko obarvanih dogodkov je širšo javnost seznaniti in izobraževati o netopirjih, njihovih navadah in življenjskem prostoru, vlogi v ekosistemu ter nenazadnje skupaj pokazati nesmisle v starih vražah in predsodkih o netopirjih. Zaradi slednjih so te koristne nočne živali s strani človeka še vedno prevečkrat prezirane in preganjane. Z dogodki, ki jih pripravljamo v okviru Mednarodne noči netopirjev 2014 (MNN2014) v različnih krajih Slovenije, želimo predstaviti te zanimive sesalce, njihov način življenja, poudariti zakaj so ogroženi in kaj lahko sami storimo, da ohranimo netopirje in še naprej občudujemo bogato raznolikost netopirskih vrst v Sloveniji. Zavod RS za varstvo narave sodeluje pri aktivnostih, ki bodo potekale na Ljubljanskem barju in v bližini Novega mesta. Vabilo na Ljubljansko barje (13.9.2014) - PodkrajSporočilo za medijeVabilo k Lukenjski jami (17.9.2014) - Prečna pri Novem mestuPoleg omenjenih dveh dogodkov bodo potekali še:06.09.2014, Grosuplje, Županova jama, 16:30 17.09.2014, Novo mesto, Lukenjska jama 12.09.2014, Kuzma (KP Goričko), OŠ Kuzma, ob 18:00 “VGASNIMO POSVEJTE V OBČINI KUZMA” 13.09.2014, Podkraj, cerkev Sv. Janez Krstnik (KP Ljubljansko barje) 14.09.2014, ZOO Ljubljana, 15:00 – 18:00 Delavnica izdelovanja netopirnic - lesenih hišk za netopirje 20.09.2014, Češnjevek (Gorenjska), pri cerkvi Sv. Duh, 15:00Kje lahko izveste več?Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev (http://www.sdpvn-drustvo.si)EUROBATS (http://www.eurobats.org )... več »
Selec ponovno gnezdil v Ospu
24.07.2014
V februarju smo poročali o trimesečni zapori ene od številnih plezalne smeri v Ospu, da bi omogočili uspešno gnezdenje v evropskem merilu ogrožene ptice sokola selca (Falco peregrinus), tudi v Sloveniji redkega gnezdilca sklanih sten, ki jih obdaja kulturna krajina. Na območju slovenskega Krasa sta poleg para v Ospu zabeležena le še dva para teh ptic.Po poteku zapore smo na terenu ugotovili, da je zapora smeri obrodila pozitivne rezultate. Sokol se je redno pojavljal v Osapski udornici, velikokrat je bilo opaziti, da v gnezdo prinaša hrano. Opažen je bil tudi mladič. Z gotovostjo lahko trdimo, da je sokol hranil najmanj enega mladiča, ki bo uspešno odrastel. Z veseljem ugotavljamo in se plezalcem zahvaljujemo, da so držali priporočene omejitve plezanja, tako da so se za tri mesece (od marca do maja) odpovedali plezanju v smeri Internacionala. Glede na to, da se je izkazalo, da je Planinsko zvezo Slovenije letos sama poskrbela za zaporo smeri, se že naprej veselimo dobrega sodelovanja tudi v bodoče.  Sporočilo za medije... več »
Sodelujte pri zbiranju podatkov o hroščih!
16.07.2014
Slovenija je biotsko izjemno pestra, tu živi tudi mnogo redkih in ogroženih vrst. Nekatere med njimi so tudi takšne, ki jih poznamo vsi, ali pa so prepoznavne, če na njih opozorimo. Na Zavodu RS za varstvo narave smo pripravili spletni portal www.sporocivrsto.si, kamor lahko vsakdo sporoči svoje opažanje katerega izmed štirih vrst hroščev, ki so redki, ogroženi v Evropskem merilu in zato Natura 2000 vrste. Gre za rogača, alpskega kozlička, bukovega kozlička in hrastovega kozlička.  Ti hrošči so odlični pokazatelji stanja gozdov, hkrati pa dovolj prepoznavni, da jih lahko opazi vsak od nas. Podatke o teh vrstah zbiramo sedmo leto. Vse štiri naštete vrste hroščev so lahko prepoznavne in jih zlahka opazimo. Vrste imajo širši, evropski naravovarstveni pomen, saj so navedeni na seznamu redkih in ogroženih živalskih vrst evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. V nekaterih državah Evrope so že izginili zaradi spremenjenih razmer v gozdovih, nastalih zaradi intenzivnega gospodarjenja. Iskane hrošče, ki so odvisni od ohranjanja naravnega ravnovesja v gozdu z dovolj odmrlega in starega lesa, praviloma najdemo v avtohtonih listnatih gozdovih. Kjer je z izsekavanjem gozd močno spremenjen in je nasajena smreka, ti hrošči ne morejo več preživeti. Zbiranje in vpogled v podatke je lahko opravi vsak na spletnem naslovu www.sporocivrsto.si, kjer so tudi enostavna navodila in opis iskanih hroščev. Spletna stran nas skozi vnos podatka vodi po korakih od vnosa lokacije, nato vrste hrošča do končnega vnosa ostalih potrebnih podatkov. Nekateri vpisani podatki so dosegljivi zgolj administratorju, da lahko preveri veljavnost vnosa in ga morebiti dopolni ali popravi z vašo pomočjo. Da ne prihaja do zamenjave vrst hroščev in s tem napačnih vnosov pa je zaželeno ob vpisu podatkov avtorja dodati tudi fotografijo hrošča. Z akcijo smo z vašo pomočjo zbrali za rogača že okoli 1000 različnih podatkov, za alpskega okoli 100, bukovega okoli 200 in hrastovega kozlička okoli 30 različnih podatkov. Število opazovalcev se iz leta v leto povečuje, sodelovanje s strokovnjaki je še boljše. Letos smo v okviru projekta LIFE+, s katerim pripravljamo med sektorji povezan program upravljanja z območji Natura 2000, natisnili tudi plakat, s katerim dodatno spodbujamo opažanje teh vrst. Plakat lahko vsak prejme brezplačno na Zavodu RS za varstvo narave, na osrednji ali območnih enotah. Za vpise in s tem prispevek k ohranjanju teh vrst hroščev se zahvaljujemo vsem, ki bodo letos na spletni portal vpisali svoje opažanje. Akcija strokovnjakom prinaša neprecenljive podatke o spremljanju stanja živalskih vrst, vsem nam pa prinaša novo znanje in možnost sodelovanja pri ohranjanju biotsko izjemno bogate slovenske narave. PLAKAT - HROŠČI NATURA 2000SPOROČILO ZA MEDIJE... več »
42 številka N Vestnika
04.07.2014
Izšla je 42 številka N Vestnika, glasila zaposlenih na ZRSVN. Prijetno branje.N VESTNIK ŠT. 42  ... več »
Zaključek projekta Alpa - novinarska konferenca
11.06.2014
Čeprav nas je v dolini zajel hiter tempo življenja, v planinah še vedno teče čas drugače. A k tradicionalnemu pašništvu se dodaja čedalje več vsebin, tudi turizma in s tem povezanih pritiskov na neokrnjeno naravo. Želimo, da planine še naprej živijo, še vedno nudijo prehransko varnost, njihovim uporabnikom pa prinašajo tudi dodano vrednost. Projekt ALPA, ki je potekal na več kot tridesetih različnih planinah v Sloveniji in Avstriji v zadnjih dveh letih, je prinesel številne odgovore, ki vam jih bomo predstavili na novinarski konferenci, ki bo 19. junija ob 11. 00 uri v veliki sejni sobi Občine Tržič. Vaši sogovorniki bodo:mag. Borut Sajovic, župan občine Tržičdr. Darij Krajčič, direktor Zavoda RS za varstvo naravedr. Mirjam Dular, vodja projekta ALPAMiro Kavar, kmet in najemnik na planini KorošicaVABILOGradivo za novinarje ... več »
Otvoritev tabel pri Snežni jami
23.05.2014
Snežna jama na planini Arta, ki leži na jugozahodnem pobočju Raduhe nad Lučami, je od leta 1987 zavarovana kot naravni spomenik. Led v vhodni dvorani, kapniško okrasje, zavarovane vrste in fosilni ostanki, jo uvrščajo med edinstvene jame v Sloveniji. Od leta 1990, ko je njen skrbnik postal JK Črni galeb Prebold, je odprta za oglede in je tako najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Z namenom predstavitve jamskega bogastva smo pred jamo postavili informativno tablo. Jamarski klub Črni galeb Prebold in Zavod RS za varstvo narave vas v sodelovanju z Občino Luče in OŠ Luče ob 45. obletnici delovanja kluba vabimo na slovesno otvoritev informativne table in predstavitev Snežne jame, ki bo 31. maja 2014, ob 11. uri pred jamskim vhodom.  Več informacij v VABILU.Sporočilo za medije... več »
Predstavitev Steskih jam in Ponikovskega krasa - Dan parkov 2014
22.05.2014
Zavod RS za varstvo narave in Občina Žalec sta v sodelovanju s KS Ponikva, KD Ponikva in Podružnično šolo Ponikva pri Žalcu, ob Evropskem dnevu parkov pripravila slovesno otvoritev informativnih tabel in predstavitev Steskih jam in Ponikovskega krasa.Ta dan so učenci podružnične OŠ Ponikva pri Žalcu v okviru športnega dne izvedli pohod po Ponikovskem krasu z zaključkom pri ribniku Steska. Ob 11.00 uri je sledila slovesna otvoritev informativnih tabel, ki se je pričela s kulturnim programom učencev POŠ Ponikva pri Žalcu ter pevskim nastopom MPZ kulturnega društva Ponikva. Po nagovoru župana Občine Žalec g. Janka Kosa in vodje OE Celje ZRSVN ge. Mojce Tomažič je sledil sprehod po soteski do vhoda obeh jam. Tu so svoje delo, odkrivanje in raziskovanje jam predstavili jamarji jamarskih društev (Jamarski klub Črni galeb Prebold, Koroško-Šaleški jamarski klub Speleos-Siga Velenje, Šaleški jamarski klub- Podlasica Topolščica). Z izvedenim dogodkom smo želeli opozoriti tudi na pomen ohranjanja narave na območju Ponikovskega krasa ter pomen dobrega sodelovanja lokalne skupnosti, ki je ključnega pomena za uspešno varstvo narave v nekem okolju. ... več »
Zavod na tržnici »We are the Planet«
21.05.2014
Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, se bo predstavil na tržnici eko-informacij v sklopu zaključne prireditve mednarodnega projekta »We are the Planet«, ki bo 23.5.2014 pred stavbo Mestne Občine Nova Gorica.K sodelovanju je Zavod povabila  Ljudska Univerza Nova Gorica, ki je partnerica v projektu. Projekt je namenjen širjenju znanja na temo okolja in trajnostnega razvoja med otroki in mladimi s ciljem – izboljšati svet, ozdraviti planet.... več »
Druga najava Simpozij o ohranjanju pomembnejših sredozemskih morskih habitatnih tipov
22.04.2014
Konec oktobra 2014 bo v Sloveniji potekal Simpozij o ohranjanju pomembnejših sredozemskih morskih habitatnih tipov. Simpozij bo potekal v okviru izvajanja akcijskih načrtov, ki so jih sprejele pogodbenice Barcelonske konvencije, katere podpisnica je tudi Slovenija. Simpozij poteka v organizaciji UNEP MAP in Zavoda RS za varstvo narave.   Glavni cilj simpozija je zbrati in predstaviti znanja o sredozemskih morskih habitatnih tipih. Predstavljeni bodo najnovejši podatki ter ugotovitve raziskav s tega področja, ter dana možnost za izmenjavo izkušenj med znanstveniki. Simpozij bo potekal od 27. – 31.10.2014 v Portorožu. - Druga najava (Second announcement)- Prijavnica (Registration form)- Navodila za pripravo prispevkov (Instructions for papers and posters)- Druge pomembne informacije (Practical information) ... več »
Severna obvoznica v Kranju z naravovarstvenega zornega kota
11.04.2014
Živimo v hitrem tempu vsakdanjika in potrebe po novi infrastrukturi so iz dneva v dan večje. Temu tempu sledi tudi Zavod RS za varstvo narave, katerega poslanstvo je ohranjanje najvrednejših delov narave. Takšen primer je tudi severna kranjska obvoznica, ki jo je treba umestiti v prostor. Prizadevamo si, da tako, da bomo spoštovali zakonodajo in hkrati omogočili kvalitetno življenje v tem času. Več informacij v sporočilu za medije.... več »
LIFE Kočevsko med odobrenimi slovenskimi projekti
11.04.2014
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je v letu 2013 za sofinanciranje iz programa LIFE+ prejelo 34 projektnih predlogov in jih posredovalo Evropski komisiji. Evropska komisija je konec marca letos za sofinanciranje potrdila tri slovenske projekte, dokončno pa je seznam projektov za sofinanciranje 7. aprila potrdil še odbor LIFE.Med odobrenimi projekti je tudi projekt Ohranjanje Natura 2000 območij na Kočevskem - LIFE KOČEVSKO, ki ga je prijavila Občina Kočevje skupaj s partnerjema Zavodom RS za varstvo narave, Zavodom za gozdove Slovenije ter Ljudsko univerzo Kočevje. Projekt celostno obravnava varstvo območij Natura 2000 na Kočevskem ob upoštevanju ostalih komponent trajnostnega razvoja tega območja.Poleg projekta LIFE Kočevsko pa sta do sofinanciranja iz programa LIFE + upravičena še dva slovenska projekta in sicer Upravljanje in ohranitev populacije rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah - LIFE DINALP BEAR, ki ga je prijavil Zavod za gozdove Slovenije s partnerji ter LIFE for European Forest Genetic Monitoring System – LIFEGENMON, ki ga je prijavil Gozdarski inštitut Slovenije s partnerji iz Slovenije, Grčije in Nemčije. Več informacij o odobrenih slovenskih projektihVeč informacij o projektu LIFE Kočevsko... več »
Sanirani dve drevesni naravni vrednoti v Celju
10.04.2014
V okviru naravovarstvenih akcij na ZRSVN in Programa urejanja zavarovanih dendroloških naravnih spomenikov v Mestni občini Celje, sta bili sanirani dve drevesi in sicer platana pri hotelu Štorman in Intiharjeva lipa. Obe drevesi sta bili v preteklosti že podvrženi sanaciji, vendar so razmere (odpadanje suhih vej), terjale ponoven poseg v krošnjo dreves.Več informacij v sporočilu za medije.... več »
41 številka N Vestnika
10.04.2014
Izšla je nova številka glasila zaposlenih na Zavodu RS za varstvo narave  - N vestnik. Prinaša poročila o dogodkih in aktivnostih v prvem tromesečju leta 2014. Prijetno branje. N Vestnik št. 41 - april 2014... več »
Fotonatečaj Ljudje z naravo, narava za ljudi
01.04.2014
Revija Ona in Onaplus z Zavodom RS za varstvo narave razpisujeta fotonatečaj.  Slogan natečaja je Ljudje z naravo, narava za ljudi. Namen je prispevati k boljši prepoznavnosti odnosa med človekom in  naravo, njunemu sobivanju in vzajemni blaginji. Vsak avtor lahko sodeluje z do tremi digitalnimi fotografijami, posnetimi v Sloveniji. Rok za oddajo je torek, 20. maj 2014, rezultati bodo objavljeni 2. septembra 2014. Zmagovalna fotografija bo nagrajena s 500 evri, iz deseterice najboljših pa bo pripravljena razstavljena v avli Dela. Natečaj poteka v sklopu projekta LIFE SI Natura 2000 Upravljanje. Pravila in pogoji so objavljeni na www.delo.si, na kratko v razpisu.    ... več »
Predstavitev Narcis v avli Gorenjskega glasa
11.03.2014
V četrtek, 24. aprila ob 17.00 uri bomo v avli Gorenjskega glasa na Bleiweisovi cesti 4 v  Kranju predstavili in si ogledali film »Narcise brez kraja - narcise vsepovsod«. Na dogodku bomo predstavili tudi  knjigo »V Rovtih nad Jesenicami«, ki jo je izdal Zavod RS za varstvo narave, vsebino pa so prispevali različni avtorji. Knjigo bo predstavil  Metod Rogelj, vodja območne enote Kranj. Knjigo bo na dogodku možno tudi kupiti po ceni 10€. Vljudno vabljeni!  ... več »
Simpozij o ohranjanju pomembnejših sredozemskih morskih habitatnih tipov - prva najava
05.03.2014
Konec oktobra 2014 bo v Sloveniji potekal Simpozij o ohranjanju pomembnejših sredozemskih morskih habitatnih tipov. Simpozij bo potekal v okviru izvajanja akcijskih načrtov, ki so jih sprejele pogodbenice Barcelonske konvencije, katere podpisnica je tudi Slovenija. Simpozij poteka v organizaciji UNEP MAP in Zavoda RS za varstvo narave.   Glavni cilj simpozija je zbrati in predstaviti znanja o sredozemskih morskih habitatnih tipih. Predstavljeni bodo najnovejši podatki ter ugotovitve raziskav s tega področja, ter dana možnost za izmenjavo izkušenj med znanstveniki. Simpozij bo potekal od 27. – 31.10.2014 v Portorožu. Prva najava (First announcement)Prijavnica (Registration form)Navodila za pripravo prispevkov (Instructions for papers and posters) ... več »
Povabilo k udeležbi - mladisnki tabor na Rogli
03.03.2014
ZOTKS skupaj z Občino Zreče, Zavodom RS za varstvo narave, Skladom za naravo Pohorje in drugimi podporniki organizira Interdisciplinarni mladinski raziskovalni tabor Rogla 2014, ki bo potekal od 21. do 27. junija 2014.Več informacij najdete na spletni strani ZOTKS nekaj utrinkov iz preteklih let pa najdete v predstavitvenem videu. Vabimo vas da se nam pridružite. ... več »
Dogovor o zaprtju plezalne smeri v Ospu
27.02.2014
Piranska območna enota Zavod RS za varstvo narave in Planinska zvezo Slovenije sta se dogovorili za začasno zaporo ene od sicer številnih plezalnih smeri v Ospu. Smer, ki je začasno zaprta namreč poteka prav čez gnezdo v evropskem merilu ogrožene vrste ptice sokola selca (Falco peregrinus) v Sloveniji redkega gnezdilca skalnih sten, ki jih obdaja odprta kulturna krajina.Z ornitologi Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenija smo v lanskem letu zabeležili  gnezdo sokola selca v stenah Ospa prav na poteku ene izmed plezalnih smeri, imenovane Internacionala. Plezanje čez njegovo gnezdo je bil najverjetnejši vzrok, da v zadnjih trinajstih letih, odkar ta vrsta tu gnezdi, gnezdenje ni bilo vedno uspešno. Zavod RS za varstvo narave je zato predlagal, da plezanje čez gnezdo v času gnezdenja te ptice tri mesece (marec, april, maj) ne bi potekalo in predlog so v Planinski zvezi Slovenije sprejeli.V nadaljevanju smo na Zavodu RS za varstvo narave je pripravili vsebino obvestila plezalcem v treh jezikih, plezalci pa so obvestilo izdelali na svoje stroške, ter ga pritrdili na vidno mesto ob vznožju Osapske udornice ter na začetku plezalne smeri v sami steni. Obvestilo so objavili tudi na svojih spletnih straneh ter ga posredovali v vse slovenske plezalne klube.  Potekajo dogovori, da bi obvestili tudi planinske zveze sosednjih držav ter Češke, Slovaške in Poljske. Skupaj si nadejamo, da bo to utrlo pot dogovarjanja in usklajevanja interesov plezalcev, rastlin, živali in prebivalcev pod stenami, najprej v Ospu, kasneje tudi na Kraškem robu, drugod po Sloveniji in Evropi. Tako si predstavljamo pot, ki pripomore k sobivanju ljudi in ohranjanju narave.   ... več »
Varstvo narave po naravni nesreči
11.02.2014
Zavod RS za varstvo narave je strokovna institucija, ki skrbi za varovanje narave, še posebej njenih najvrednejših delov. Med najvrednejše spadajo območja, ki imajo t.i. »status« - naravne vrednote, območja Natura 2000, zavarovanega območja ali rezervati.V naravni nesreči, ki je Slovenijo doletela v začetku februarja, je narava še enkrat pokazala, da je močnejša od človeka, da je človek le njen del. Z naravo se moramo naučiti sobivati in ne obratno.Zaradi vremenskih razmer, ki so povzročile naravno nesrečo, je na terenu oz. v naravi veliko število različnih služb, ki zagotavljajo varnost in vzpostavitev osnovnih dobrin za ljudi. V času trajanja neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja je za:- odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja ter - reševanje ljudi in premoženja možno izvajati potrebne ukrepe brez upoštevanja določb glede ohranjanja biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki jih predpisuje Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB2). Pri tem se izbere ukrep, ki ob doseganju enakih učinkov čim manj poškoduje naravo (10. člen ZON – UPB2). Za vse ostale posege, ki ne rešujejo življenja, zdravja ali premoženja ljudi, pa velja vsa zakonodaja in vsi postopki presoj mnenj in soglasij.Dodatne informacije: Mateja KocjanOdnosi z javnostmiZavod RS za varstvo naraveTel: 031 617 370 ... več »
Predavaje Izviri Vipave, del Posočja v Vipavi
03.02.2014
Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica vabi na predavanje z naslovom Izviri Vipave, del Posočja, ki bo v novi knjižnici v Vipavi potekalo v ponedeljek 10.2.2014 ob 18:30. Predaval bo mag. Daniel Rojšek.Izviri Vipave so med kraškimi izviri zelo posebni; vanje priteka tudi voda z vhodne strani Nanosa, kjer je razvodnica s črnomorskim povodjem. Danijel Rojšek bo predstavil Sočo med povirji in izlivi, značilnosti močnih in slikovitih izvirov Vipave in njihov pomen v Posočju. Vljudno vabljeni. ... več »
Predpremiera filma Dragocena mokrišča
21.01.2014
Zavod RS za varstvo narave in RTV Slovenija vas ob Svetovnem dnevu mokrišč vabita na predpremiero dokumentarnega filma DRAGOCENA MOKRIŠČA, ki bo 31. januarja ob 12. uri v Kinodvoru v Ljubljani. Pred ogledom filma nas bodo nagovorili:mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje, Andraž Pöschl, odgovorni urednik Kulturnega in umetniškega programa TV Slovenija in dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda RS za varstvo narave.Zavod RS za varstvo narave skupaj s partnerji izvaja LIFE+ narava projekt »Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji – WETMAN«. Projekt obravnava mokrišča kot enega najbolj ogroženih okolij v Sloveniji. V projektu skupaj s projektnimi partnerji - Inštitutom za vode RS, Zavodom za gozdove Slovenije, Zavodom za ribištvo Slovenije, Občino Ruše, Občino Kranjska Gora in RTV Slovenija - na šestih različnih pilotnih območjih izboljšujemo stanje mokrišč.RTV Slovenija je v okviru projekta WETMAN o mokriščih posnela polurni dokumentarni film Dragocena mokrišča. Film bo na sporedu ob Svetovnemu dnevu mokrišč, 2. februarja 2014, ob 22.10 na 1. programu TV Slovenija.VABILO... več »
N-vestnik št. 40
19.12.2013
Izšla je 4 letošnja številka N vestnika, glasila zaposlenih na ZRSVN. V obsežni številki si lahko preberete o dogodkih in dosežkih v zadnjem četrtletju leta 2013.Prijetno branje!... več »
Prispevek Zavoda na Mišičevih vodarskih dnevih
16.12.2013
Sodelavci Zavoda RS za varstvo narave so se  tudi letos udeležil tradicionalnega 24. vodarskega strokovnega posveta Mišičevi vodarski dnevi, ki je letos potekal dne 4. 12. 2013 v Mariboru. V sklopu tematike Leto dni po katastrofalni poplavi v novembru 2012 smo predstavili prispevek Upravljanje z vodami in Natura 2000.  Namen prispevka je bil udeležencem posveta predstaviti sistem vključevanja Nature 2000 v sektorske načrte upravljanja z vodami, opozoriti na težave pri doseganju ciljev Nature 2000 v povezavi z upravljanjem voda ter podati predloge izboljšanja upravljanja.Predstavitev: Upravljanje z vodami in Natura 2000 (Avtorji: Aleksander Koren, Simona Kaligarič, Miha Naglič)... več »
Sprememba Uredbe o ekološko pomembnih območjih
04.12.2013
Vlada je sprejela spremembe Uredbe o ekološko pomembnih območjih. Spremenili sta Prilogi 1 in 2 Uredbe. Strokovni podlage smo pripravili na Zavodu RS za varstvo narave. Predvsem gre za spremembe poimenovanja ekološko pomembnih območij, ki so sedaj poenotena z imeni območij Natura 2000.Spremenjena Ekološko pomembna območja bodo dostopne tudi v pregledovalniku Naravovarstveni atlas.... več »
Vabilo na prostovoljno akcijo odstranjevanja zarasti na Planiku
03.12.2013
Razmere na mokrišču Planik in vremenska napoved so idealni za izvedbo prostovoljne akcije odstranjevanja lesnate vegetacije v okviru projekta WETMAN.Vabimo vas, da se nam pridružite v soboto, 7.12.2013, ko bomo skupaj s člani društva Nigritella izvedbi čiščenja zarasti na mokrišča Planik. Akcija bo potekala od 9. do 14. ure, čemur bo sledila malica in prijetno druženje v gostišču Dobenski hram.Več informacij o akciji je v priloženem vabilu. Prosimo vas, da svojo udeležbo na akciji potrdite na naslov zrsvn.oekr@zrsvn.si.Vabilo... več »
Posvet: Pregled upravljanja območij Natura 2000
14.11.2013
V letu 2013 je Slovenija sprejela dopolnitve Uredbe o območjih Natura 2000. Evropski Komisiji smo oddali drugo poročilo o stanju vrst po Direktivi o habitatih. Izteka pa se tudi prvi Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007-2013. Pripravljene so bile analize doseganja ciljev in izvajanja ukrepov upravljanja Nature 2000, ki smo jih skupaj s poročilom po Direktivi o habitatih predstavili na 8. strokovnem posvetu z naslovom Pregled upravljanja območij Natura 2000. Posvet je potekal 13.11.2013 v Ljubljani (Gospodarsko razstavišče).Predstavitve na posvetu... več »
Minister Židan slovesno obeležil vpis Geoparka Karavanke v UNESCO
29.10.2013
Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, ki se je mudil na Koroškem, je pripravil slovesno obeležitev za Geopark Karavanke-Karawanken, ki je bil letos uvrščen v evropsko in globalno mrežo Geoparkov pod okriljem organizacije UNESCO. Sprejel je projektne partnerje projekta Geoparka Karavanke, ki so geopark ustanovili in ga popeljali v svetovno druščino geoparkov, župane vseh občin, ki so v Geoparku Karavanke ter strokovnjake, ki so pri tem sodelovali. Sporočilo za medije ... več »
Zavod na kongresu morskih zavarovanih območij
22.10.2013
Zavod RS za varstvo narave se kot član upravnega odbora združenja sredozemskih morskih zavarovanih območij (MedPAN), udeležuje tretjega svetovnega kongresa morskih zavarovanih območij - IMPAC 3, ki ta teden poteka v Marseillu, v organizaciji francoske agencije za zavarovana območja in svetovne zveze za varstvo narave - IUCN. Osnovni cilj kongresa je opredelitev načinov in postopkov za dosego cilja, ki si ga je zadalo vseh 124 držav podpisnic Konvencije o biotski raznovrstnosti, to je zavarovanje 10 % svetovnih morij in oceanov do leta 2020. Kongres se bo zaključil v Ajacciu, z ministrsko konferenco o ohranjanju oceanov, ki pomeni pomemben korak pri oblikovanju agend 68. Generalne skupščine Združenih narodov, 12. konference Konvencije o biotski raznovrstnosti ter letošnje konference držav podpisnic Barcelonske konvencije, decembra v Turčiji.Več informacij... več »
Analiza ciljev in ukrepov Programa upravljanja območij Natura 2000
14.10.2013
V sklopu projekta SI Natura Management 2014-2020 je bila pripravljena analiza ciljev in ukrepov Programa upravljanja območij Natura 2000. Gradivo obsega analizo doseganja ciljev in izvajanja ukrepov ter pregled porabe sredstev za izvajanje Operativnega programa – Programa upravljanja z območji Natura 2000 za obdobje 2007 – 2013. V analizo so zajeti vsi razpoložljivi podatki o izvajanjih ukrepov v obdobju med 2007 in 2012.  ... več »
39. številka N-Vestnika
10.10.2013
Izšla je 39. številka N vestnika. Obsežna številka prinaša poročila o dogodkih in dosežkih Zavoda RS za varstvo narave.  N VESTNIK št. 39 - september 2013... več »
Geopark Karavanke - Na sprejemu pri deželnem glavarju Koroške v Celovcu.
07.10.2013
Geopark Karavanke je na letošnji konferenci Geoparkov v Valle di Cilento in Diano v Italiji, ki je od 4. – 8. Septembra, prejel certifikat, s katerim je tudi uradno postal del evropske in svetovne mreže geoparkov pod okriljem UNESCA. To je v tem trenutku najvišje priznanje, ki ga geoparki lahko prejmejo in hkrati vstopnica za povezovanje z drugimi geoparki tako v smislu izmenjave znanja in izkušenj kot tudi priznanje, da je geopark Karavanke tako posebno območje, da se lahko postavi ob bok svetovno znanim geoparkom iz druščine UNESCA.Pomen pridobitve certifikata je v začetku oktobra zaznamovalo tudi uradno povabilo dr. Petra Kaiserja, deželnega glavarja Koroške, na sprejem, ki smo se ga udeležili, župani in podžupani občin Geoparka Karavanke, partnerji projekta Geopark Karavanke, predstavniki nacionalnih UNESCO komisij in drugi pomembni predstavniki.  Na sprejemu je Unescov certifikat prejela vsaka občina, ki je del Geoparka Karavanke. Na slovenski strani so to občine:  Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd. ... več »
Prenovljeni Naravovarstveni atlas
24.09.2013
Na naslovu http://www.naravovarstveni-atlas.si je na voljo prenovljeni Naravovarstveni atlas. V njem so na interaktivnih zemljevidih prikazani uradni podatki o naravovarstveno pomembnih območjih v Sloveniji: območja Natura 2000, ekološko pomembna območja, zavarovana območja in naravne vrednote.... več »
Geopark Idrija tudi v mreži evropskih geoparkov
09.09.2013
Geopark Idrija je bil 5.9.2013 na 12. Konferenci EGN v Geoparku Valle di Cilento in Diano v Italiji kot 55. član sprejet v Evropsko in hkrati Svetovno mrežo geoparkov, ki je od leta 2004 deluje tudi pod okriljem Unesca.Po petih letih intenzivnega dela skupine strokovnjakov RŽS Idrija, Zavoda RS za varstvo narave in Občine Idrija, številnih zunanjih strokovnjakov ter partnerjev Geoparka Idrija je bila na letni skupščini članov mreže sprejeta soglasna odločitev, da se Geopark Idrija vpiše kot enakopraven član Evropske in Svetovne mreže geoparkov.  Poleg Geoparka Idrija so v mrežo sprejeti še italjanski, nizozemski in turški geopark, tako da je sedaj v Evropski mreži geoparkov skupno vključenih 58 članov. Ob tej priliki je certifikat prejel tudi čezmejni slovensko avstrijski geopark Karavanke, ki je bil v mrežo sprejet marca letos.S tem vpisom so tudi strokovnjaki evropske mreže geoparkov priznali mednarodni pomen geološke dediščine idrijskega območja. Geopark Idrija je Občina Idrija ustanovila oktobra 2010; od takrat dalje se skupaj s partnerji še posebej intenzivno ukvarja s promocijo geološke dediščine skozi organizacijo dogodkov, delavnice za otroke in odrasle, izvedbo projektov in se trudi, da postane  bolje prepoznan in sprejet med domačini. Na konferenci s 421 udeleženci iz 41 držav je bil poudarek predvsem na osnovni ideji geoparkov; geopark so ljudje. Le z aktivnim sodelovanjem in vključevanjem prebivalcev geoparka v smeri trajnostnega razvoja bodo geoparki dosegli svoj namen, ki zagotavlja neko trajnostno in kvalitetno življenje v domačem okolju.... več »
Izšla je monografija Narava Bele krajine
15.07.2013
Izšla je prva knjiga posvečena naravi Bele krajine. Izdal in založil jo je Belokranjski muzej Metlika v tesnem sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave, območno enoto Novo mesto in s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Knjigo sta uredila Mojmir Štangelj in Mira Ivanovič.Da je knjiga  strokovno dovršena, je poskrbel  uredniški odbor  v sestavi: prof. dr. Tone Novak (Univerza v Mariboru), prof.dr. Dušan Plut (Univerza v Ljubljani), dr. Miha Jeršek (Prirodoslovni muzej Slovenije)  Mira Ivanovič (ZRSVN, OE Novo mesto), Mojmir Štangelj (Prirodoslovni muzej Slovenije), doc. dr. Al Vrezec (Prirodoslovni muzej Slovenije) in Andreja Brancelj Bednaršek (Belokranjski muzej Metlika).Ob prebiranju te izjemne knjige boste podrobneje spoznali gostoljubno, do vsakogar prijazno Belo krajino, deželo, odeto v belino belih brez, v deželo, belo od apnenca, skozi njeno raznovrstno in dobro ohranjeno naravo. S svojimi prispevki je sodelovalo kar 39 avtorjev,znanih slovenskih naravoslovcev, ki so zadnje desetletje Belo krajino temeljito raziskovali. Knjiga je obogatena tudi s prelepimi fotografijami, kar ji daje dodatno umetniško vrednost.Več o vsebini(Mira Ivanovič, Zavod RS za varstvo narave, vodja območne enote Novo mesto)Prispevki o geomorfologiji, geologiji in paleontologiji Bele krajine razodevajo, da so kamnine na površju odraz več kot dvesto milijonov let bolj ali manj burnih geoloških dogajanj. V geološki preteklosti je bila tudi Bela krajina na dnu oceana Tetida, ki je po umiku morja v obdobju krede izoblikovalo flišno podlago, na kateri so današnje belokranjske vinske gorice. Spoznali boste, da se je tu prelivalo plitvo Panonsko morje in da se je sredi plitvega krasa v bližini Kanižarice izoblikoval otok z več kot štiristo metri debelo plastjo neprepustnih kamnin. Plitvi in deloma visoki kras skrivata več kot tristo podzemnih kraških jam, na dan privre prav toliko izvirov, na površju pa žuborijo številni potoki, ki se stekajo v osrednjo odvodnico, Lahinjo, in nato v Kolpo. Nenavadna odkritja za Slovenijo iz Bele krajine so črni močeril, jamska kozica z očmi in edina znana podzemeljska školjka kuščerjeva kongerija. Kljub kraškemu svetu je tu evidentiranih več kot tristo mokrišč, ki nudijo ugodne življenjske razmere kar 50 vrstam kačjim pastirjem, 14 vrstam dvoživk in še mnogim drugim rastlinam in živalim, ki so vezane na vodo. Kačji pastir južna zverca je na slovenskem ozemlju doslej znan samo iz Bele krajine. Prav lagodno se v tej deželici počuti močvirska sklednica. Razkrita je vrstno pestra družba netopirjev, ki imajo številna poletna zatočišča na podstrehah hiš in cerkva. Južni podkovnjak je bil v Sloveniji prvič najden v Dolenjskem zdencu.  K pestrosti vodnega življa belokranjskih rek  precej prispeva  prisotnost 39 domorodnih vrst rib ter vidre in bobra, ki je bil prvič opažen v letu 2002. V knjigi se boste pobližje spoznali z rjavim medvedom, volkom in evrazijskim risom – simboli prvinskosti narave in hkrati dokaz, da je sobivanje ljudi in divjih živali na širšem območju mogoče.Posebno težo ima prispevek o metuljih, saj tu živi več kot 400 vrst metuljev. V prispevku o pticah boste izvedeli, katere preletavajo gmajne, steljnike in gozdove. Samo na uho povedano, tu gnezdita orel belorepec in sokol selec, ki kraljujeta nad vodovjem in skalnimi stenami nad Kolpo.Na suhih in vlažnih travnikih se mavrično izmenjuje več kot štirideset vrst orhidej. In kaj vse skrivajo steljniki? Pravi gobji paradiž. V Beli krajini je skupno prepoznanih 525 tako pomembnih območij narave, da jih obravnavamo kot naravne vrednote. Zato se ne gre čuditi, da je kar 45 % Bele krajine uvrščene v evropsko ekološko omrežje Natura 2000 in da so naravovarstveno najpomembnejši predeli ob Kolpi in povirni Lahinji zavarovani kot krajinski park, reka Krupa pa kot naravni spomenik. Izdana knjiga je bogat prispevek in rezultat naših zavzemanj za ohranjanje narave tega koščka Slovenije. Prav gotovo bo v pomoč šolam, ljubiteljem narave in drugim bralcem pri podrobnejšem spoznavanju in dojemanju pomena varstva in ohranjanja narave. Ta knjiga je posebno darilo nam vsem, posebej Beli krajini in naj bo v dar tudi našim vnukom skupaj z ohranjeno naravo.... več »
2 letošnja številka N-vestnika
11.07.2013
Izšla je druga letošnja številka N-vestnika. Prijetno branje.N VESTNIK 2/2013... več »
Osnutek priporočil za širjenje avtohtonih medovitih rastlin in zatiranje invazivk
10.07.2013
Objavljamo Osnutek Medsektorsko in mednarodno usklajenih priporočil za širjenje avtohtonih medovitih rastlin in zatiranje invazivk, ki je nastal v projektu Amc Promo BID. V dokumentu so zbrani tudi vsi rezultati delavnic. Vabimo vas, da si osnutek Priporočil preberete in vaše pripombe posredujete najkasneje do 15. avgusta 2013 v pisni obliki na naslov:ZRSVN, OE KranjPlanina 3 4000 Kranj ali na elektronski naslov zrsvn.oekr@zrsvn.si.... več »
Desete noči nočnih metuljev
08.07.2013
Slovenija letos sedmič pristopa k opazovanju in zbiranju podatkov o nočnih metuljih, ki se istočasno odvijajo v evropskih državah, ki k tej akciji pristopajo. V Sloveniji imamo okrog 3600 vrst metuljev, od teh je le 180 vrst dnevnih metuljev, vsi ostali so nočni. Ti se nekoliko razlikujejo od svojih dnevnih predstavnikov, in so neupravičeno pridobili slabšalno ime vešče. Tudi nočni metulji so namreč izjemno lepi, morda nekoliko manj barviti, a zato nič manj zanimivi. Opazovanje in določanje metuljev bo potekalo med četrtkom, 11. julijem in ponedeljkom, 15. julijem na različnih območjih Slovenije.11.07.2013 Ljubljana - ob 20,45h vodi Matjaž Jež (tel: 051 611 141)KP Ljubljansko Barje, Log. Dostop s severa: Tržaška cesta, Gmajnice, cesta v Legarice, 1km južno od križišča s Tržaško cesto11.07.2013 Celje - ob 20.30 vodi Franc Rebeušek (tel: 041 990 833)Rifengozd, zbirališče nasproti Polul, parkirišču pri odcepu za  Celjsko kočo 12.07.2013 Kras - 21h vodi Radovan Štanta (tel: 040 936 678)Podbrežje,  zbirališče ob cesti Sežana –Štorje pri odcepu za Podbrežje  12.07.2013 Kras - ob 21h - vodi Slavko Polak (tel: 041 704 612)petek Kras, pri planinskem domu Pečna Reber nad Postojno12.07.2013 KP Logarska dolina ob 21h  - vodi Josef  Debts (tel: 031 684 107)zbirališče pri Domu planincev13.07.2013 Mislinja ob 20.45h vodi Matjaž Jež (tel: 051 611 141)Mislinja, šolski vrt pri OŠ Mislinja13.07.2013 Tolminsko ob 20.45h vodi Bojan Zadravec (tel: 041 657 052)Zbirališče v središču Tolmina14.07.2013 Slovenske gorice, Sveta Trojica, gozd Dobrava. ob 21h - vodi Barbara Zakšek (tel: 031 644 431)Zbirališče na parkirišču pri lovskem domu 15.07.2013 KP Goričko, Hodoš, Dolenci, ob 20,30h - vodi Matjaž Jež (tel: 051 611 141)zbirališče bar Metuljček v Hodošu  Več informacij v sporočilu za medije.... več »
Priročnik o spremljanju stanja turističnega obiska
08.07.2013
Projektni partnerji projekta MedPAN North so pripravili priročnik o spremljanju turističnega obiska v morskih zavarovanih območjih "Visitor Use Observation and Monitoring in Mediterranean marine protected areas".... več »
Začenjajo se dela na Pohorju - Pomembno obvestilo
01.07.2013
POMEMBNO OBVESTILO!Obiskovalce Pohorja obveščamo, da bo ogled Lovrenških jezermoten zaradi obnovitvenih del na razglednem stolpu. Posamezni odseki poti med Roglo in Lovrenškimi jezeri (območji Ostruščice in Mulejevega vrha) bodo v krajših časovnih obdobjih zaprti zaradi odstranjevanja dreves na območju planj.Dela se izvajajo v sklopu projektov WETMAN – »Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji« finančnega mehanizma LIFE+ narava    in ALPA – »Sonaravno upravljanje planin na varovanih območjih«, sofinanciranega s sredstvi Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, program Cilj 3 Evropsko teritorialno sodelovanje, Operativni program Slovenija – Avstrija 2007-2013.     Dela bodo potekala od 1. 7. 2013 dalje. HVALA ZA RAZUMEVANJEDODATNE INFORMACIJE:Spletna stran Zavoda RS za varstvo narave: www.zrsvn.siSpletna stran projekta WETMAN: www.wetman.siSpletna stran projekta ALPA: www.projektalpa.si ... več »
Akcija na Korošici
26.06.2013
Razraščanje alpske kislice ogroža nadaljno pašo in naravovarstveni pomen travišč v slovenskih planinah. Alpska kislica strnjeno preraste pašnike, ki so za pašo izgubljeni, hkrati pa se širi na naravovarstveno pomembna vrstno bogata travišča in tako oži pestrost naravnega okolja. S prostovoljnimi akcijami odstranjevanja alpske kislice želimo izboljšati kakovost in obseg travišč, izboljšati lastnosti naravnega življenjskega prostora in omogočiti ekstenzivno kmetijsko pridelavo na območju. Tako lahko skupaj ohranimo podobo krajine, ki je prepoznana in zanimiva tudi za širšo javnost.                 Zavod RS za varstvo narave in BC Naklo vas vabita na prostovoljno naravovarstveno akcijo odstranjevanja alpske kislice na planini Korošica v soboto, 29. junija 2013.VABILO... več »
Zbiramo podatke na www.sporocivrsto.si
12.06.2013
Svoj prosti čas vse večkrat preživljamo v naravi in opazujemo njeno živost. Tudi letos lahko svoja opažanja ogroženih hroščev vsak sporoči na spletni portal www.sporocivrsto.si in tako prispeva k znanstvenemu preučevanju teh vrst. Hrošči rogač, alpski kozliček, bukov kozliček in hrastov kozliček so namreč odlični pokazatelji stanja gozdov. Podatke zbiramo že šesto leto. Začeli smo s pobudo naravovarstvenikom in ker je bilo zanimanje odlično, smo k zbiranju in sporočanju podatkov povabili tudi širšo javnost. V ta namen smo vzpostavili spletni portal, kjer je podatek možno vpisati kadarkoli. Seveda pa je to tudi način, da se naučimo, da v naravi le opazujemo, morda poslikamo in ne jemljemo živali iz naravnega okolja. Več informacij v sporočilu za medije in na plakatu. ... več »
Geopark na prireditvi Pecha Kucha
05.06.2013
Geoparka Karavanke bomo predstavili v okviru  prireditev Pecha Kucha , jutri 6. junija 2013 ob 20.20 v Muzej narodne osvoboditve Maribor.Več informacij na spletni strani dogodka.  ... več »
Datlji na Morski biološki postaji
30.05.2013
Zavod RS za varstvo narave se bo z razstavo Nevidne vezi predstavil na dnevu odprtih vrat Morske biološke postaje, ki bo 7. 6. 2013 ko praznujemo tudi dan oceanov.Več informacij o dogodku na spletni strani MBP in na plakatu.... več »
Narcise v Predvoru
28.05.2013
V prostorih Info centra Preddvor se bo v sredo, 5. junija 2013  ob 17. uri, odvijala predstavitve filma Narcise brez kraja, narcise vsepovsod in knjige V Rovtih nad Jesenicami.Predstavitev bo vodil g. Metod Rogelj, vodja ZRSVN, OE Kranj. ... več »
Odstranjevanje invazivk v Trzinu
20.05.2013
Zavod RS za vartvo narave se pridružuje akciji odstranjevanja invazivk v občini Trzin. Akcija poteka na pobudo lokalnih okoljevarstvenikov in aktivnih posameznikov, vpetih v različna lokalna društva. Akcija bo potekala v četrtek 30. maja 2013. Zbirno mesto je ob zaklonišču na Kidričevi ulici (pri hiši št. 41) ob 15tih. Akcija se bo zaključila predvidoma ob 19h.Potrebujemo: primerno obleko in obutev, delovne rokavice, škarje, krampe, lopate in motike ter veliko dobre volje. Vljudno vabljeni!Več informacij v vabilu in sporočilu za medije.... več »
Javni razpis za izgradnjo zadrževanika proda na Čošelnovem grabnu
26.04.2013
Na podlagi Sklepa o začetku postopka številka 8-IX-172/2-O-13/NDŠ z dne 26. 4. 2032 objavljamo razpis za Izgradnjo zadrževalnika proda na Čošelnovem grabnu, ki se izvajajo v okviru programa LIFE + Narava - projekt Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč - projekt WETMAN LIFE 09NAT/SI/000374.Celotna razpisna dokumentacijaVse zainteresirane ponudnike vabimo, da podajo svojo ponudbo v skladu z razpisanimi pogoji, navedenimi v tem povabilu do vključno dne 24. 5. 2013 do 12. ure. ... več »
Štorklja na Mlaki sprejela novo gnezdo
25.04.2013
Bela štorklja je bila še pred letom 2000 na Gorenjskem redka, sedaj na Gorenjskem lahko naštejemo sedem gnezd. Enega od teh je štorklja zgradila na izpostavljenem vrhu drevesa na Mlaki pri Kranju. Gnezdo na suhem vrhu jelše je bilo nestabilno in nevarno, zato smo ga  februarja 2013 prestavili na gnezdilni drog, ki štorklji zagotavlja trajno gnezdenje. Kot kaže je štorklja gnezdo na novem gnezdilnem podstavku sprejela, saj jo že nekaj dni opažajo na gnezdu. Upamo tudi na dober gnezditveni uspeh.... več »
Slovenija povečala omrežje Natura 2000
22.04.2013
Vlada RS je na osmi dopisni seji (19.4.2013) sprejela akte, ki so potrebni za uveljavitev sprememb in dopolnitev omrežja Natura 2000, in sicer Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih Uredbo o spremembi Uredbe o ekološko pomembnih območjih, Uredbo o spremembi Uredbe o habitatnih tipih ter Načrt ugotavljanja posledic vpliva območij Natura 2000 in določitve razvojnih ukrepov. Vlada RS je sprejela tudi odgovor na obrazloženo mnenje Evropske komisije glede Direktive o pticah.S tem je država Slovenija prenesla neizpolnjene zahteve Direktive o varstvu prostoživečih ptic in Direktive o ohranjanju  naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Na neizpolnjevanje jo je namreč Evropska komisija v letu 2012 opozorila kar dvakrat  (marec, november 2012). Obstoječe omrežje Natura 2000 je razširila za približno 480 km2 - na kopnem za 477 km2 in na morju za 3 km2. To je povečanje za 2,4 odstotke državnega ozemlja. Določila je tudi tehnične popravke meja območij Natura 2000. S temi popravki so meje območij podrobno usklajene s strukturami v naravi oziroma, če teh ni, s parcelnimi in drugimi administrativnimi mejami v prostoru. Ti tehnični popravki bodo olajšali tudi upravne postopke in strokovne analize. Strokovne podlage za spremembe smo pripravili na Zavodu RS za varstvo narave.Več informacij na spletnih stranek MKO: 8. dopisna seja vlade (19.4.2013)Slovenija povečala Naturo 2000 ... več »
Dan zemlje v vrtcu Črna
18.04.2013
V sklopu aktivnosti Geoparka Karavanke bodo otroci vrtca Črna in Žerjav praznovali dan Zemlje v Geoparku Karavanke. Vabimo  vas na otvoritev razstave Dinozavri - izumrlo življenje na Zemlji, ki bo dne 23. aprila 2013 ob 16. uri v poročni dvorani občine Črna na Koroškem.Po njej ste vabljeni na TIC Topla, kjer bo kratko predavanje za starše, otroci pa bodo ustvarjali na delavnicah.Vabilo.... več »
Prva letošnja številka N vestnika
05.04.2013
Izšla je prva letošnja številka N vestnika N vestnik 1/2013Prijetno branje!... več »
Upravičenosti statusa LZS kot društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave
03.04.2013
Zavod RS za varstvo narave se je seznanil s predlogom za spremembo uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob, ki ga pripravlja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Sektor za lovstvo in ribištvo. V novem predlogu je naštetih 8 zavarovanih vrst, ki naj bi jih na novo določili za lovne vrste. Predlog so pripravili Lovska zveza Slovenije (7 zavarovanih vrst), Zavod za gozdove Slovenije in Inštitut Erico d.o.o.Menimo, da so predlogi za uvrstitev novih vrst med divjad, ki so jih predstavili LZS, ZGS in Erico d.o.o. zelo slabo utemeljeni in v nasprotju z moderno naravovarstveno miselnostjo. LZS ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. LZS z novim predlogom očitno ne predstavlja interesa ohranjanja narave. Med predlaganimi vrstami za lov so tudi vrste, ki so močno ogrožene. Predlagamo, da ministrstvo ponovno preuči namen in delovanje LZS in se temu primerno odloči, ali ni morda potrebno LZS odvzeti status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave.Več informacij v Dopisu poslanem na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki ga je pripravil Zavod RS za varstvo narave.... več »
Geopark Karavanke pod okriljem UNESCO
21.03.2013
Od danes, 21. marca 2013 je Geopark Karavanke del Evropske (EGN) in Globalne (GGN) mreže geoparkov pod okriljem Unesco. Sporočilo za medije... več »
Čistilna akcija na Mariborskem otoku
19.03.2013
V petek, 22. marca bomo očistili Mariborski otok. Organizatorja sta Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave in Zavod RS za varstvo narave. Med lanskimi novembrskimi poplavami je naplavilo večjo količino odpadkov, ki so za ljudi neprijetni na pogled, za vsa druga živa bitja pa nevarni. Zamenjajo jih namreč za hrano, se vanje zapletajo in se na ta način lahko poškodujejo. Odpadki prekrivajo življenjske prostore rastlinskih in živalskih vrst. Zbor prostovoljcev je 22. marca ob 16. 00 uri na parkirišču pred otokom. Akcija bo trajala predvidoma dve uri.Več informacij v sporočilu za medije.... več »
Osnutek Uredbe o spremembah Nature 2000
19.03.2013
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je objavilo osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Vabijo k oddaji pripomb in predlogov, pošljite jih do četrtka, 29. marca 2013 na e-naslov: gp.mko@gov.si ali na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana. Več informacij ... več »
Akcije za manj povoženih dvoživk na cesti
15.03.2013
SLIVNIŠKO JEZERO Vsako leto poteka na odseku ceste pri naselju Drobinsko ob Slivniškem jezeru akcija postavitve začasne ograje, s katero želimo omogočiti dvoživkam varno prečkanje ceste v času selitev iz prezimovališč v razmnoževalni habitat. Ograje preprečujejo dostop dvoživkam na cesto in jih hkrati usmerjajo v prav zanje zgrajene podhode. Akcija je namenjena varstvu lokalne populacije dvoživk, od katerih je tukaj najpogostejša navadna krastača. Zanjo je značilno, da se vsi osebki iz prezimovališča selijo skoraj istočasno in zato je selitev množična. Ob ugodnih vremenskih razmerah lahko spomladanska selitev traja le nekaj dni, običajno ponoči. V zadnjih letih so pri pripravah in postavitvi začasnih ograj na območju Slivniškega jezera prizadevni člani Športnega društva Drobinsko, ki si zaslužijo pohvale za skrb in kvalitetno izvedena dela. Letos bo akcija postavitve ograj potekal v soboto, 16. marca 2013, s pričetkom ob 15. uri pri Drobinskem.  Podobnih primerov množičnih pomorov dvoživk na cestah je po Sloveniji še veliko, po podatkih več kot tisoč. Zato pozivamo lokalno prebivalstvo, ki zazna podoben primer množičnega prečkanja dvoživk v spomladanskem času na svojem območju, da se organizira in na podoben način pomaga dvoživkam pri varnem prečkanju cest.Dvoživke so kot izredno občutljive vrste dober pokazatelj stanja okolja. Zato si moramo vsi skupaj želeti, da jih ohranjamo v čim večjem številu.... več »
Rezultati 4. delavnice projekta Amc Promo BID
26.02.2013
Konec januarja je v BC Naklo v Strahinju potekala že četrta delavnica za pripravo Med-sektorsko in mednarodno usklajenih priporočil za širjenje avtohtonih medonosnih rastlin in zatiranje invazivk. Delavnice se je udeležilo 46 udeležencev - predstavnikov občin, komunanlnih, cestnih in drugih infrastrukturnih podjetij. Rezulltati četrte delavnice za pripravo Med-sektorsko in mednarodno usklajenih priporočil za širjenje avtohtonih medonosnih rastlin in zatiranje invazivk... več »
Štorklje čaka nov dom
20.02.2013
Včeraj, 19.2.2013, smo gorenjskim štorkljam, ki so trenutno najverjetneje še nekje v Afriki, morda pa že na poti proti Alpam, uredili novo domovanje. Na Mlaki pri Kranju smo prestavili gnezdo iz posušenega vrha jelše na poseben elektro drog. Podstavek smo zagotovili na Zavodu RS za varstvo narave, drog in njegovo postavitev Elektro Gorenjska, fizično prestavitev gnezda pa kranjski poklicni gasilci. Vsem se za sodelovanje v akciji iskreno zahvaljujemo. ... več »
Zavod RS za varstvo narave obravnaval predhodna mnenja 80 občin
07.02.2013
Zavod RS za varstvo narave je pripravil strokovni predlog sprememb in dopolnitev Območij Natura 2000, ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 29. oktobra lani občinam predstavilo in jih povabilo, naj se z njim podrobneje seznanijo na območnih enotah Zavoda RS za varstvo narave (v nadaljevanju Zavod) ter do sredine decembra 2012 Zavodu posredujejo svoje mnenje. Na Zavod RS za varstvo narave je predhodno mnenje na predlog sprememb je posredovalo 80 občin. Z 59 občinami smo na Zavodu osebno komunicirali, druge občine so svoje mnenje posredovale le pisno. Predhodna mnenja se praviloma nanašajo na več različnih lokacij na enem ali več območjih Natura 2000. Mnenja smo zato na Zavodu razdelili na posamezne pobude.  Posamezna pobuda je omejena na enovito lokacijo v območju Natura 2000. Tako smo prejeli skupaj 351 pobud občin ter 78 pobud drugih posameznikov in organizacij, skupaj so torej več kot 430 pobud. Pri pripravi dopolnjenega predloga območij Natura 2000 je Zavod RS za varstvo narave v celoti upošteval 66 % pobud, 6 % pobud smo upoštevali delno. 28 % pobud ni bilo mogoče upoštevati iz različnih razlogov. Nekatere so se nanašale na obstoječa območja Natura 2000 in so presegale tehnične popravke meje, nekaj pobud je bilo sistemske narave (izločitev naselij). Največ neupoštevanih pobud pa se je nanašalo na izrez bistvenega dela habitata varovanih vrst ali habitatnih tipov. Vsem občinam, ki so posredovale svoje pobude, je Zavod RS za varstvo narave 7. februarja poslal obsežno poročilo o obravnavi njihovih mnenj in jih povabil, da si spremenjen predlog območij Natura 2000 ogledajo na javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKO_RKG na spletnem naslovu http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/, kjer sta pri vrstici »Natura 2000 predlog sprememb 2012« dodana sloja: N2K-Predlog-SPA (2013) in N2K-Predlog-pSCI (2013). ... več »
2. februar je dan mokrišč
01.02.2013
Vsako leto od leta 1971 (ko je bila sprejeta Ramsarska konvencija) naprej, 2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišč.Letošnji slogan svetovnega dne je »Mokrišča ohranjajo vodne vire«. Zavod RS za varstvo narave je vlogo in pomen mokrišč želel še posebej poudariti in mokrišča ohranjati in tako izvajamo Evropski LIFE projekt WETMAN – Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji. V štirih letih, kolikor traja projekt na območju Slovenije osveščamo javnost o pomenu mokrišč, skozi različne aktivnosti približujemo njihovo vlogo, prav tako pa mokrišča s konkretnimi akcijami varujemo in ohranjamo ter tudi že uničena mokrišča ponovno vzpostavljamo. Projekt izvajamo na različnih lokacijah po Sloveniji na tako imenovanih pilotnih območjih.Več informacij v sporočilu za medije in na spletni strani projekta WETMAN... več »
Kal Krivače pričakuje sklednico!
25.01.2013
V sklopu projekta WETMAN obnavljamo kale v Beli krajini. Še v začetku decembra je kazalo, da nas utegne še pred pričetkom del prehiteti sneg. Nato pa je po obojestranskem podpisu pogodbe sledilo nekaj dni intenzivnih usklajevanj, terenski ogled vseh deležnikov (investitor, nadzornik, projektant, izvajalec) pri javnem naročilu. V torek, 8.12.2012 smo si na terenu med drugim ogledali tudi območje kala Krivače, ki je bil v skladu z dogovorom prvi na vrsti za obnovo.(Pod)izvajalec, ki dobro pozna projektno območje, je na naše navdušenje z deli pričel že naslednji dan po terenskem ogledu. Po zaslugi dobre projektne dokumentacije ter hitrih in natančnih dogovorov na terenu je izvajalec dela na terenu izvedel v vsega štirih (4!) dneh. Dela so obsegala razširitev vodne površine proti jugu, kamor je kal v preteklosti že segal. Iz dela obstoječe brežine se je oblikoval manjši otok, ki bo želvam in ostalim živalim spomladi in poleti omogočal nemoteno nastavljanje soncu, prehod vzhodne brežine na kopno pa je bil urejen bolj položno. Na vzhodni brežini se je uredilo peščeno gnezdišče za želve, na ostalih brežinah pa se je selektivno odstranila obstoječa zarast. V sklopu del smo uredili tudi neposredno okolico kala z namenom lažjega vzdrževanja (košnja in paša), o čemer smo se že vnaprej dogovorili z vaščani Hrasta pri Vinici.Veseli smo, da nam je z zagnanostjo in dobrim pristopom uspelo izpeljati predvidena dela na kalu Krivače še pred obilnim sneženjem – ko se bo sneg stopil, pa držimo pesti, da se bodo sklednice znašle na novem starem terenu.... več »
Izšla 26 številka Varstva narave
02.01.2013
Izšla je 26 številka revije Varstvo narave  - revije za teorijo in prakso ohranjanja narave. Revija prinaša štiri članke in sicer: Sebastjan ŠTRUC, Jurij GULIČ Spremljanje in načrtovanje vzdržnega obiska v (za)varovanih območjih na primeru PohorjaAndraž HRIBAR Analiza sprememb geomorfoloških oblik na reki Muri od 1824 do 2006Katja LOGAR Priporočila za ohranjanje ogroženih gliv z Rdečega seznamaAndreja SLAMERŠEK Pašni redi kot bodoče orodje za trajnostno upravljanje planinskih pašnikov v območjih Natura 2000... več »
Nova številka N vestnika
20.12.2012
Izšla je nova že 36 številka N vestnika - glasila zaposlenih na Zavodu RS za varstvo narave. N vestnik št. 36... več »
Novoletno voščilo
20.12.2012
ZAPOSLENI NA ZAVODU RS ZA VARSTVO NARAVE VAM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 2013, VELIKO USPEHOV IN VSE DOBRO.... več »
Javni razpis - Vzdrževalna vodarska dela - projekt WETMAN
14.12.2012
Na podlagi Sklepa o začetku postopka številka 8-IX-488/1-O-12/NDŠ z dne 11. 12. 2012 objavljamo razpis za Vzdrževalna vodarska dela na pilotnem območju Mura Petišovci (WETMAN) - vzdrževalna vodarska dela na območju mrtvic Nagy Parlag in Csiko Legelo pri Petišovcih, ki se izvajajo v okviru programa LIFE + Narava.Več informacij... več »
Spošne naravovarstvene smernice za urejanje prostora
06.12.2012
Zavod RS za varstvo narave je skladno s 47. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/2012) objavil splošne naravovarstvene smernice za urejanje prostora. Več informacij.... več »
Odpoved prostovoljne akcije
30.10.2012
V sklopu aktivnosti Odstranjevanja zarasti na ovršnem delu Pohorja so načrtovane štiri prostovoljne delovne akcije. Žal moramo zaradi  neprimernih razmer za delo na terenu akcijo načrtovano za 03. 11. 2012 odpovedati. Naslednje prostovoljne akcije so načrtovane za 10.11., 17.11 in 24.11.2012.Vse nadaljnje informacije o izvedbi selektivnega čiščenja in posameznih prostovoljnih akcijah zarasti bodo objavljene na internetnem naslovu http://www.wetman.si/.Hvala za razumevanje.... več »
Delavnica o invazivkah
25.10.2012
Vabimo vas na 1. delavnico za pripravo Medsektorsko in mednarodno usklajenih priporočil za širjenje avtohtonih medonosnih rastlin in zatiranje invazivk.Prva delavnica bo v četrtek, 8. novembra 2012, s pričetkom ob 9:30 uri v Biotehniškem centru Naklo v Strahinju.VABILOPriporočila bomo vsi sodelujoči oblikovali tekom serije šestih delavnic v Sloveniji in Avstriji. Na delavnice ste vabljeni strokovnjaki različnih strok, ki na tak ali drugačen način prihajate v stik s tujerodnimi rastlinskimi vrstami (invazivkami). Vaše izkušnje so nepogrešljive pri oblikovanju v naslovu omenjenega dokumenta, ki bo uporaben za širok spekter dejavnosti. Prva delavnica bo namenjena predvsem predstavitvi namena delavnic, projekta Apis mellifera carnica bioindikator in promotor biodiverzitete (Amc Promo BID), spoznavanju različnih strokovnih pogledov na invazivke in prepoznavanju vseh vplivov, ki jih te imajo. Po dve naslednji (dve v Sloveniji in dve v Avstriji) bosta namenjeni ožjim strokovnim skupinam, zadnja pa kritični obravnavi osnutka dokumenta z vseh strokovnih področij. ... več »
Forum sredozemskih morskih zavarovanih območij
25.10.2012
Združenje sredozemskih zavarovanih območij (Mediterranean Protected Areas Network – MedPAN), katerega ustanovni član je tudi Zavod RS za varstvo narave, bo v drugi polovici novembra organiziral srečanje, namenjeno razpravi o programu aktivnosti, ki bi pospešile oblikovanje mreže morskih zavarovanih območij v Sredozemlju. Soorganizatorji srečanja so regionalni center za zavarovana območja, ki deluje v okviru Barcelonske konvencije, turški generalni direktorat za varstvo naravnih danosti ter Razvojni program Združenih narodov s svojim okoljskim skladom (UNDP/GEF).To je prvo tovrstno srečanje, na katerem bodo prisotni predstavniki zavarovanih območij, vladnih organizacij s področja okolja, ribištva, turizma in gospodarstva, naravovarstveniki, raziskovalci, nevladne in medvladne organizacije, ki delujejo v sredozemskem prostoru ter predstavniki lokalnih gospodarskih subjektov. Skratka zelo širok nabor deležnikov, ki ponazarja prepričanje organizatorjev Foruma, da so morska zavarovana območja naša skupna skrb ali kot pravi geslo Foruma - Marine Protected Areas: Everyone's business.  Več o programu srečanja in o problematiki morskih zavarovanih območjih na spletnih straneh www.medpan.org in http://www.medmpaforum2012.org/en/node/26  ... več »
Začenja se odstranjevanje zarasti na ovršnem delu Pohorja
24.10.2012
V sklopu projekta WETMAN »Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji« bomo med 25.10. in 30.12.2012 izvajali odstranjevanje zarasti na ovršnem delu Pohorja. Aktivnosti, ki bodo usmerjene v izboljšanje stanja barjanskih habitatov, so predvidene na območju Klopnovrških barij z okolico. Barjanski ekosistemi na Pohorju so eno največjih tovrstnih mokrišč v državi. Predstavljajo specifično življenjsko okolje, na katerega so vezane številne rastlinske in živalske vrste, obenem pa so prepoznani kot turistično zanimive lokacije. Skrb za ohranjanje večnamenskih funkcij barij na območju je osnovno vodilo dolgoročnega procesa, ki temelji na vzdržnostni rabi naravnih virov.Malopovršinsko selektivno odstranjevanje zarasti se bo izvedlo na način, da se bo pri tem ohranile pomembne strukture prostora, ki so pomembne za ohranjanje biotske pestrosti na Pohorju. Z izvedbo del se bo dolgoročno izboljšalo stanje barjanskih habitatnih tipov znotraj gozdnega prostora ter izboljšali življenjski pogoji tarčnih kvalifikacijskih vrst (npr divjega petelina). Vodilni partner v projektu je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije je partner v projektu, izvajalec delovnega sklopa je družba Gozdno gospodarstvo Maribor d.d.Akcije v sklopu projekta WETMAN sledijo dokumentu Predlog načrta upravljanja s pilotnim območjem Pohorje. Z mreženjem deležnikov in aktivnosti se udejanja Vizija Pohorje 2030, ki ponuja usklajen razvoj celotnega Pohorja kot prepoznane destinacije. Vso zainteresirano javnost naprošamo k aktivnemu sodelovanju v procesu izvedbe aktivnosti.V sklopu aktivnosti so načrtovane prostovoljne delovne akcije in sicer ob sobotah - 03.11., 10.11., 17.11 in 24.11. Vljudno vabljeni! Prosimo vas, da svojo prisotnost na prostovoljnih akcijah potrdite na elektronski naslov sebastjan.struc@zrsvn.si ali na tel. št. 02/ 333 13 74.  Vse nadaljnje informacije o izvedbi selektivnega čiščenja in posameznih prostovoljnih akcijah  zarasti bodo objavljene na internetnem naslovu http://www.wetman.si/. Karta z označenimi območji, kjer se bodo izvajale akcije ... več »
Javni razpis - Vzdrževalna vodarska dela na pilotnem območju Gornji kal (Bela Krajina)
17.10.2012
Na podlagi Sklepa o začetku postopka številka 8-IX-398/1-O-12/NDŠ z dne 2. 10. 2012 objavljamo razpis za Vzdrževalna vodarska dela na pilotnem območju Gornji kal (WETMAN) - vzdrževalna vodarska dela na območju kalov Krivače, Gornji kal in Kršeljivec v Hrastu pri Vinici, ki se izvajajo v okviru programa LIFE +.Vse zainteresirane ponudnike vabimo, da podajo svojo ponudbo v skladu z razpisanimi pogoji, navedenimi v tem povabilu do vključno dne 26. 10. 2012 do 12. ure.Razpisna dokumentacija ... več »
Čiščenje zarasti - Projekt ALPA
16.10.2012
Na območju Pohorskih planj bomo v sklopu projekta ALPA izvajali čiščenje zarasti. S tem želimo izboljšati kakovost in obseg travišč, ki so življenjski prostor zavarovanih vrst, omogočiti ekstenzivno kmetovanje in ohraniti podobo krajine. Ker si želimo aktivnega sodelovanja javnosti, lokalnega prebivalstva in drugih obiskovalcev območja organiziramo prostovoljno naravovarstveno akcijo čiščenja zarasti na Ostruščici (zahodno od Rogle). Datum 20. oktober 2012. Zbirno mesto: Rogla pred hotelom Planja ob 8.30 uri. S seboj imejte primerno delovno opremo in obutev (pohodne čevlje, rokavice, lahko tudi velike sadjarske škarje) in dobro voljo. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Akcija bo trajala predvidoma do 14. ure. Svojo prisotnost na prostovoljni akciji čim preje potrdite na elektronski naslov jurij.dobnik@zrsvn.si ali na tel. št. 03/ 426 03 45, do srede 10.10.2011. VABILO.... več »
Nevidne vezi na sejmu Narava zdravje
09.10.2012
Zavod RS za varstvo narave, območna enota Piran, na ogled ponovno postavlja razstavo o morskih datljih z naslovom »NEVIDNE VEZI«, ki je del projekta »Morski datlji? Ne, hvala!«. Razstava bo v času Sejma Narava-zdravje, od četrtka 11. do nedelje 14. oktobra, na ogled v Dvorani A2 – Kocka, v bližini Mavričnega odra.Več informacij v sporočilu za medije.... več »
N-vestnik št. 35
04.10.2012
Izšla je 35. številka glasila zaposlenih na Zavodu RS za varstvo narave. V njej poročamo o dosežkih in dogodkih pri delu v sklopu javne službe in delu na projektih.  Prijetno branje!N-vestnik št. 35... več »
Žabica je rešena - nova publikacija na Zavodu
02.10.2012
Sodelavke ljubljanske in novomeške enote so ustvarile čudovito knjižico z naslovom »Žabica je rešena«. Celotna knjižica je plod domačega znanja in spretnosti: zgodbico je napisala Nika Hrabar, ilustracije so delo Karin Gabrovšek, spremno besedo je prispevala Karolina Rebernik. Knjižico je oblikovala Sandra Anzulovič. Knjižica ima jasno in pozitivno sporočilo. Čeprav je namenjena najmlajšim »bralcem«, bo sporočilo prenesla tudi starejšim, saj na preprost način govori o sožitju človeka in narave.  ... več »
Naravoslovna učna pot Petelinjek - najlepša regijska učna pot za leto 2012
01.10.2012
V okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki ga vsako leto organizira Turistična zveza Slovenije na področju turizma, urejanja in varstva okolja, letos že drugo leto zapored poteka tudi tekmovanje za najboljšo tematsko pot, ki ga TZS pripravlja v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, GIZ za pohodništvo in kolesarjenje pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Türka in v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS.Tematske poti tekmujejo med seboj najprej regijsko znotraj Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, po ena najbolje ocenjena pot iz vsake od 14 regij pa tekmuje za laskavi naziv najlepše urejene tematske poti v Sloveniji za leto 2012. Za ta naziv se poteguje tudi Naravoslovna učna pot Petelinjek – odprta vrata v naravo, ki je bila s strani komisije Zavoda za gozdove Slovenije, OE Celje, ocenjena kot najlepša regijska učna pot za leto 2012. Regijska komisija, ki so jo sestavljali Ivo Trošt, Robert Hostnik in Boštjan Hren,  je izbirala med petimi prijavljenimi učnimi potmi in sicer Športno-rekreativno pohodno potjo »Po Štorah«, Lovsko učno potjo Rinka, Gozdno učno potjo Modrijanov, zreško Srčkovo učno potjo in Naravoslovno učno potjo Petelinjek. Po vseh omenjenih poteh so se člani komisije sprehodili med 19. in 20. septembrom in za najlepšo izbrali slednjo, po kateri so jih popeljali učenci OŠ Jernej na čelu z vodjo šole, gospo Eriko Sevšek, vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenske Konjice, gospod Bojan Bračič , vodja revirja Loče, gospod Štefan Petelinek in vodja TIC Slovenske Konjice, Tjaša Kangler.Pot je dolga slabe 3 km in poteka po obstoječih gozdnih poteh in vlakah v okolici ribnikov Petelinjek. Namenjena je učencem, ki z aktivno udeležbo ob 13 tematskih tablah spoznavajo življenje v ribnikih, močvirjih, na mokrotnih travnikih, v jelševju ter v gozdu. Dve točki sta namenjeni utrjevanju znanja, pridobljenega na že prehojenem delu učne poti.  Zmaga na regijskem izboru pomeni veliko priznanje ustvarjalcem Naravoslovne učne poti Petelinjek, krajanom, ki za pot vzorno skrbijo in jo uporabljajo ter lepo promocijo kraja.V nedeljo, 30. septembra je zmagovalno regijsko pot že obiskala državna komisija na čelu z gospodom Jožetom Prahom, koordinatorjem tekmovanja. Rezultati bodo znani kmalu, saj bo trem najlepše urejenim tematskim potem Turistična zveza Slovenije podelila priznanja na Dnevih slovenskega turizma, ki bodo potekali med 15. in 17. oktobrom v Radencih. Skupen nastop vseh 14 najbolje ocenjenih regijskih poti pa bo mogoče videti tudi na turističnem sejmu Alpe – Adria, med 24. in 27. januarjem 2013 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.  ... več »
Očistilo bomo Volčeke
01.10.2012
Območje Volčeke pri Celju, ki ima status Nature 2000, je naravna vrednota državnega pomena in ekološko pomembno območje, bomo očistili zarasti in s tem slabega stanja za dve zelo pomembni vrsti metulja, ki sta ogroženi tako v slovenskem kot tudi evropskem merilu. Prostovoljna akcija bo potekala to soboto, 6. oktobra. Začnemo ob 8.00 uri zjutraj. Akcijo bomo izvedli Zavod RS za varstvo narave, Lovska družina Grmada Celje in podjetje Simbio d.o.o. iz Celja ter prostovoljci. Več informacij v sporočilu za medije.... več »
Dolina Branice tudi na spletnem portalu YouTube
26.09.2012
V sklopu projekta "Natura 2000 v Dolini Branice" je bil posnet kratek dokumentarni film, ki predstavlja dolino in varovane vrste ter habitate, ki jih tu še najdemo. Film si sedaj lahko pogledate tudi na spletnem portalu YouTube in sicer preko povezave: NATURA BRANICE... več »
Geopark Karavanke bližje uvrstitvi v mrežo Geoparkov
26.09.2012
V preteklem tednu je v Geoparku Arouca na Portugalskem potekala 11. evropska konferenca mreže Geoparkov pod okriljem UNESCO, kjer je bil predstavljen tudi Geopark Karavanke. Prejeli smo ugotovitve ocenjevalne mednarodne komisije UNESCO, ki smo jo gostili junija letos. Če bomo izpolnili vsa priporočila, bo Geopark Karavanke sprejet v mednarodno mrežo Geoparkov še v letu 2013. Sporočilo za medije.... več »
Bolj varen Rakov Škocjan
11.09.2012
Rakov škocjan, naravna vrednota državnega pomena in priljubljena izletniška točka bo v naslednjih dneh bolj prijazna za obiskovalce. Začeli smo namreč s prenovo dotrajanih varovalnih ograj v skupni dolžini 250m na Velikem in Malem naravnem mostu. Dela bo izvajal lokalni izvajalec, ki teren in njegovo zahtevnost ter hkrati občutljivost območja dobro pozna.  Več informacij v sporočilu za medije.... več »
Zaključen projekt "Natura 2000 v dolini Branice"
05.09.2012
Projekt »Natura 2000 v dolini Branice« se je konec avgusta končal z zaključno prireditvijo v Hiši posebne sorte v Kodretih. Projekt je vodila novogoriša enota Zavoda, sofinanciran pa se je bil iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.Na zaključni prireditvi so nas pozdravili direktor Zavoda, dr. Krajčič, župan občine Komen, g. Božič in gostitelj dogodka ter pobudnik in partner projekta g. Sorta. Po uvodnih razmišljanjih je vodja projekta Irena Kodele Krašna predstavila potek in dosežke projekta. V okviru projekta so bili izvedeni popisi območja ter številne delavnice in naravoslovni dnevi za staro in mlado, na katerih so domačini in obiskovalci doline spoznavali varovane vrste tega območja. Organizirano je bilo medobčinsko tekmovanja osnovnošolcev o poznavanju območij Natura 2000 in doline Branice.  Izdelana so bila strokovna izhodišča za načrt upravljanja ter predstavljena na poljuden način v publikaciji »Natura 2000 v dolini Branice«.  V sklopu projekta pa je bil posnet tudi kratek dokumentarni film o dolini Branice in varovanih vrstah. Premierno je bil prikazan prav na zaključni prireditvi v Kodretih.Prireditve se je udeležilo večje število domačinov, ki so z navdušenjem sprejeli knjižico ter si ogledali dokumentarni film. Po projekciji filma z  impresivnimi posnetkih Cilira Mlinarja – Cica je v dvorani odmeval bučen aplavz. ... več »
Noč netopirjev v Goriči vasi
05.09.2012
V soboto 1. septembra je v Goriči vasi v Ribnici potekal eden od dogodkov ob letošnji, že 14. mednarodno noč netopirjev. Prostovoljci Slovenskega društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Zavoda RS za varstvo narave ter ključar cerkve g. Pucelj so očistili cerkveni zvonik netopirskega gvana. V vreče so nabrali okoli 150 kilogramov netopisrkega gvana (iztrebkov).  Zvečer je sledilo predavanje o netopirjih v občini Ribnica, ki se ga je udeležilo več kot 25 udeležencev. Le ti so domov lahko odnesli tudi netopirsko gvano, ki je odlično gnojilo. ... več »
Še ena akcija na Pohorju
21.08.2012
V sklopu projekta WETMAN se na Pohorju izvaja zamenjava brunčanih (lesenih) poti na območju Lovrenških jezer, Ribniškega jezera in Črnega jezera.Pri realizaciji akcije si želimo aktivnega sodelovanja lokalnega prebivalstva, planinskih in turističnih društev, pa tudi drugih obiskovalcev območja, zato vas vljudno vabimo, da se nam pridružite na prostovoljni naravovarstveni akciji v čim večjem številu.Čeprav dela na območju Črnega jezera že potekajo, je za to soboto, 25.8.2012, načrtovana še prostovoljna akcija na območju Črnega jezera.Zbirno mesto je na spodnjem parkirišču pri domu na Osankarici ob 08.30 uri. S seboj prinesite zaščitne rokavice, morda kakšno vrečko za zbiranje smeti.Prehrana je načrtovana ob cca. 13.30 uri na Domu na Osankarici.Prosimo vas, da vašo udeležbo čim prej sporočite na naslov: sebastjan.struc@zrsvn.si VABILOAkcija je prostovoljne narave.Vljudno vabljeni! ... več »
N-vestnik 2/2012
16.07.2012
Izšla je nova, druga letošnja, številka glasila zaposlenih na ZRSVN. Tokratna številka je obsežna in zelo zanimiva.N-vestnik 2/2012 ... več »
Obnova lesenih (brunčanih) poti na območju Pohorja
12.07.2012
Zavod RS za varstvo narave od lanskega februarja izvaja projekt z naslovom »Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji – WETMAN« finančnega mehanizma Evropske unije LIFE+ narava. Ena od predvidenih projektnih aktivnosti je tudi menjava brunčanih poti zaradi dotrajanosti na območju Lovrenških jezer, Ribniškega jezera in Črnega jezera ter vzpostavitev krožne poti na Lovrenških jezerih. Delo bo potekalo od srede julija do konca letošnjega leta.Barjanski ekosistemi na Pohorju so eno največjih tovrstnih mokrišč v državi. Predstavljajo specifično življenjsko okolje, na katerega so vezane številne rastlinske in živalske vrste, hkrati pa to tudi turistično zanimive lokacije. Skrb za ohranjanje številnih funkcij barij na tem območju je osnovno vodilo dolgoročnega procesa, ki temelji na trajnostni rabi naravnih virov.Pilotno območje Pohorje, ki ga v projektu spremljamo, obsega Lovrenška jezera, Ribniško jezero, Klopnovrška barja, barja na Javorskem vrhu in Črno jezero. Ena od predvidenih projektnih aktivnosti pa je menjava brunčanih poti zaradi dotrajanosti na območju Lovrenških jezer, Ribniškega jezera in Črnega jezera. Na Lovrenških jezerih bo vzpostavljena tudi nova krožna pot, ki je bila z lesenimi količki trasirana v začetku meseca junija, načrtovana pa je tudi obnova razglednega stolpa, na katerem bomo zamenjali lesene ograje, stopnice, podesti in streho. Trenutna infrastruktura na omenjenih območjih ne omogoča več usmerjenega obiska, zato bomo zgradili širše poti (širina 80 cm) z izogibališči (100 cm) ter razgledne ploščadi ob posameznih jezercih na varovanih območjih, ki bodo zagotovo bolje varovala zavarovane rastlinske vrste, ki uspevajo na tem delu. Tako je ob vstopih na območja načrtovana tudi enotna vzpostavitev označevalnih in informacijskih tabel, ki bodo obiskovalce seznanile z značilnostmi ekosistemov in ranljivostjo posameznih območij. Lokalno prebivalstvo, planinska in turistična društva bodo aktivno sodelovala pri izvedbi del. Dela bodo na vseh treh omenjenih lokacijah potekala istočasno, kot omenjeno od sredine julija naprej in bodo zaključena v letošnjem letu, trajanje obnove pa je odvisno tudi od vremenskih pogojev na območju Pohorja. V okviru izvajanja del na tem območju bomo pripravili tudi prostovoljno naravovarstveno akcijo obnove poti, namenjeno predvsem druženju in seznanjanju javnosti o pomenu in varovanju mokrišč na območju Pohorja.Več informacij o obnovi poti pa je na voljo tudi v sporočilu za medije, na spletnem naslovu  http://www.wetman.si/ ali na http://www.zrsvn.si/sl/.   ... več »
Interdisciplinarni mladinski raziskovalni tabor Rogla 2012
12.07.2012
ZOTKS in Sklad za ohranjanje narave Pohorja ter ob podpori Zavoda RS za varstvo narave, Društva ljudske tehnike Zreče, podjetja Unior, d. d. Program Turizem organizira že drugi Interdisciplinarni mladinski raziskovalni tabor Rogla 2012. Tabor, ki bo potekal med 25. in 31. avgustom 2012 na Rogli.Več informacij najdete na vabilu ter na http://tabori.zotks.si (v levem meniju izberite »Tabori v letu 2012«, nato pa »Interdisciplinarni mladinski raziskovalni tabor«. Lahko pa  pišete tudi na tabori@zotks.si ali pa pokličete na 01 25 13 727.  ... več »
VIZIJA POHORJE 2030 DOBILA ZELENO LUČ!
12.07.2012
Skupina za Pohorje je na sestanku z ministrom Bogovičem (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje) ob obisku Vlade RS v Podravju, dne 4. julija 2012 uspešno predstavila Vizijo Pohorje 2030. Minister Bogovič je podprl nadaljnje aktivnosti za doseganje Vizije, med drugim proces ustanavljanje Naravnega parka Pohorje in v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo tudi črpanje evropskih sredstev za namene vzpostavitve vstopnih točk v bodoči park.S skupino za Pohorje pri aktivnostih za doseganje Vizije Pohorje 2030 sodelujejo Zavod RS za varstvo narave, 16 lokalnih skupnosti, ki gravitirajo na Pohorje, nosilci razvoja na Pohorju in druge zainteresirane skupine.Več o predstavitvi Vizije Pohorje 2030 si lahko preberete v zapisniku sestanka. Več o Viziji Pohorje 2030 si lahko preberete na spletni platformi Pohorje http://www.natreg.eu/pohorje/ ali kontaktirate dr. Tanjo Lešnik Štuhec(info@provital.si) oz dr. Jurija Guliča (jurij.gulic@zrsvn.si).... več »
Morski datlji in NEVIDNE VEZI v Piranu
29.06.2012
Če vam ni jasno, zakaj je prodaja morskih datljev prepovedana vas vabimo v poletno obarvani Piran, kjer vam v juliju in avgustu z razstavo o morskih datljih razkrivamo NEVIDNE VEZI. V izložbi piranske mestne knjižnice, na Župančičevi 4, si lahko razstavo ogledate tudi v času, ko je knjižnica zaprta. Med delovnim časom so v knjižnici na voljo zloženke v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku. Na voljo so tudi nalepke z znakom projekta, ki jih lahko nalepite na vaš čoln, avto ali motorin ali celo na vrata vašega gostinskega lokala. Tako boste izrazili podporo projektu ,,Morski datlji? Ne, hvala!'' in pomagali pri prizadevanjih za ohranjanje narave in uveljavitev naravi prijaznega gostinstva.Po ogledu razstave si lahko v kateri od piranskih gostiln privoščite morske dobrote, a ne pozabite: Prodaja morskih datljev je v Sloveniji prepovedana, te školjke pa k nam večinoma pretihotapijo iz Hrvaške. Ne jejte morskih datljev, saj boste tako najbolje poskrbeli za svoje zdravje in naravo. Več o razstavi v sporočilu. ... več »
Ste morda videli hrošča? Javite na www.sporocivrsto.si.
26.06.2012
Spet je pravi čas, ko nas v preživljanju prostega časa v naravi ali okoli našega doma, lahko preseneti kakšen izmed štirih vrst lažje prepoznavnih ogroženih hroščev: rogač, alpski kozliček, bukov kozliček in hrastov kozliček. Vrste hroščev, za katere zbiramo podatke, so na spremembe v njihovem življenjskem okolju občutljive in so pokazatelj naravnega stanja gozdov. Zato je pomembno, da o njihovem pojavljanju zberemo čim več podatkov. Ker so te štiri vrste razmeroma lahko prepoznavne, lahko k poznavanju razširjenosti pripomorejo vsi ljubitelji narave. Vsi našteti hrošči imajo širši, evropski naravovarstveni pomen, saj so navedeni na seznamu redkih in ogroženih živalskih vrst »Natura 2000«. V Evropi so ponekod že izginili, saj so se zaradi gospodarjenja zelo spremenile razmere v gozdovih. Vsi so odvisni od ohranjanja naravnega ravnovesja v gozdu z dovolj odmrlega in poškodovanega lesa v gozdu, ki ga je v intenzivno izkoriščanem gozdu vedno manj. Najdemo jih praviloma v avtohtonih, bukovih ali hrastovih gozdovih. Da bi zbiranje podatkov poenostavili in obenem javnosti omogočili vpogled vanje, smo lani prvič zbirali podatke preko spletne strani www.sporocivrsto.si, kjer lahko vašo najdbo vpišete tudi sami. Navodila so enostavna in dosegljiva na tej spletni strani.  Za zanesljivosti vaše najdbe oz. opažanja je potrebno v obrazcu vpisati podatke, ki so dosegljivi le administratorju in iz vašega računalnika naložiti fotografijo, ki je lahko posneta tudi z mobilnim telefonom. Za vaš vpis in prispevek k ohranjanju teh zanimivih vrst hroščev se vam vnaprej zahvaljujemo. Veseli bomo, če boste informacijo o možnosti vnosa podatkov o štirih vrstah hroščev povedali tudi vašim znancem in prijateljem. Z boljšim poznavanjem teh kazalcev naravnega ravnovesja v gozdovih, bomo v prihodnje znali bolje usmerjati rabo prostora in naravnih virov.V kolikor nimate možnosti podatek vpisati na spletni strani, lahko podatek o pojavljanju, vključno s fotografijo sporočite tudi na elektronski naslov: martin.vernik@zrsvn.si ali pokličete na tel. št. 02/ 333 13 75 (Martin Vernik). ... več »
Razpis za delovno mesto v Ljubljani
22.06.2012
Zavod RS za varstvo narave razpisuje prosto delovno mesto strokovnega sodelavca za delo na Osrednji enoti v Ljubljani.Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:• imeti najmanj 7. (sedmo) raven izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magister po bolonjskem študijskem programu) s področja kmetijstva / agronomije• znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleški jezik)• vozniški izpit B kategorije• zahtevnejše poznavanje programskega orodja Windows in Office (Word, Excel)• poznavanje GIS programskega orodja (Arc Wiev, MapInfo, ind)• poznavanje / seznanjenost s področjem varstva narave• poznavanje programskih dokumentov s področja kmetijstva in kmetijske politike (PRP, strategija, neposredna plačila, ind)• samoiniciativnost in dobre komunikacijske sposobnosti • imeti izkušnje s terenskim delom oz. delom z deležniki na terenu (štejejo tudi izkušnje v okviru študentskega dela)• zaželene delovne izkušnje s področja kmetijstva (štejejo tudi izkušnje v okviru študentskega dela)V življenjepisu naj kandidati v okviru alinej 7, 8, 9, 10 podrobneje opišejo zahtevane izkušnje oz. način pridobljenega znanja. Kandidati s priloženimi potrdili / priporočili v katerih bodo jasno opisane delovne izkušnje in pridobljena dodatna znanja bodo prednostno obravnavani (alineje 5, 7, 9 in 10).Delovno razmerje se sklepa za določen čas in sicer zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca s polnim delovnim časom z možnostjo nadaljnje zaposlitve na projektu.Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do vključno 04.07.2012 do 12h na naslov: Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana, s pripisom: »za razpis«.... več »
Začetek aktivnosti za izboljšanje hidroloških razmer
11.06.2012
Projekt WETMAN je že v polnem teku, začenjajo se tudi akcije na terenu. V sklopu akcije C1 – izboljšanje hidroloških pogojev bomo začeli izvajati aktivnosti na treh projektnih pilotnih območjih: Pohorje, Mura in Gornji kal.PROJEKTNO PILOTNO OBMOČJE POHORJEV letošnjem letu bomo od julija do decembra v sklopu projekta WETMAN izvajali aktivnosti na ovršnem območju Pohorja, ki bodo usmerjena v izboljšanje stanja barjanskih habitatov in obnove turistične infrastrukture. Terenske aktivnosti so predvidene na petih območjih: Ribniško barje, Lovrenška jezera, Klopnovrška barja, Črno jezero z okolico in barje na Javorskem vrhu. Na območju Lovrenških jezer, Ribniškega jezera in Črnega jezera se bodo v celoti obnovile in dogradile lesene brunčane poti. Tako bomo na Lovrenških jezerih obnovili obstoječo leseno pot v dolžini 382 metrov, načrtuje se dograditev poti v dolžini 235 metrov. Obnovil se bo lesen razgledni stolp na Lovrenških jezerih in dopolnile informacijske table. Na območju Ribniškega jezera se bo obnovilo 185 metrov poti, na območju Črnega jezera se bo obnovila obstoječa lesena pot v dolžini 300 metrov, načrtuje se dograditev poti v dolžini 744 metrov.Za izboljšanje hidroloških razmer na pohorskih barjih (Klopnovrška barja, Barje na Javorskem vrhu, Lovrenška jezera) je predvidena izgradnja lesenih pregrad v melioracijskih jarkih, ki odvajajo vodo iz barij. Ukrepi so načrtovani izključno za izboljšanje stanja tarčnih vrst in habitatnih tipov, obenem pa bodo ukrepi pripomogli k ohranjanju stabilnejšega vodnega odtoka v sušnih mesecih. Za izboljšanje vegetacijskega stanja na barjih (Klopnovrška barja, Barje na Javorskem vrhu) se bodo izvajala selektivna čiščenja manjših zaraščajočih površin. Povečale se bodo prehranske možnosti za prehranjevanje tarčnih kvalifikacijskih vrst (divji petelin, gozdni jereb, ruševec). PROJEKTNO PILOTNO OBMOČJE MURA PRI PETIŠOVCIHIzvedba del za izboljšanje hidroloških razmer je predvidena na treh mrtvicah na Muri: Nagy Parlag, Csiko Legelo in Muriša.Predviden je izkop mulja iz okopnelih delov mrtvic, ki ne predstavljajo pomembnejših habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Namen predvidenih del je podaljšanje življenjske dobe pilotnih mrtvic ter izboljšanje stanja habitatov tarčnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki bodo obnovljene dele mrtvic naselile v nekaj letih po izvedbi.  Obnovljeni deli mrtvic bodo po  obliki in globini podobni naravnim mrtvicam. Skupno bo iz vseh treh mrtvic odstranjenih okrog 54000 m3 materiala. Z izkopanim materialom bomo ekološko sanirali brežine gramoznice Lakoš, kjer bomo vzpostavili obrežne plitvine. Izvedba del je predvidena v jesenskem in zimskem času v letih 2012 in 2013. PROJEKTNO PILOTNO OBMOČJE GORNJI KALNa pilotnem območju Gornji kal se bodo izvajala hidrološka dela na treh kalih z namenom izboljšanja stanja habitata predvsem za močvirske sklednice. Na obeh obstoječih kalih - Krivače in Kršeljivec - se bo del obstoječih brežin uredil z vzpostavitvijo manjših zalivov, otokov in plitvin z blagimi prehodi. Na brežinah se bodo vzpostavili optimalni pogoji za razmnoževanje želv in odlaganje jajc. Na Kršeljivcu, ki je trenutno suh,  je bilo ob poskusnem sondiranju ugotovljeno, da se na dnu kala nahajata dve nepropustni plasti gline. Hidrološka dela bodo tako obsegala odstranitev zgornjega sloja zemljine z organskim materialom (korenine, štori) ter gnetenje in utrditev preostale gline v želeni obliki dna. Tudi tukaj je predvidena ureditev plitvin, otočkov in zalivov, poleg tega pa vzpostavitev ustrezne strukture brežin. Zaradi velike prispevne površine Kršeljivca se bo ponovno usmeril dotok padavinske vode v kal.Več informacij – skupaj s kartami oz načrti predvidenih delAktualne informacije bodo nadalje objavljene na spletni strani projekta WETMAN in sicer za:POHORJEMURAGORNJI KAL  ... več »
V Geopark Karavanke prihaja mednarodna UNESCO komisija
07.06.2012
Med 10. in 13. junijem bo Geopark Karavanke gostil predstavnika mednarodne komisije UNESCO. Geopark Karavanke bosta obiskala prof. Jacques Charvet (IUGS Vice-President – Francija) in prof. Ibrahim Komoo (Malezija – Langkawi Geopark), ki bosta ocenjevala Geopark Karavanke in se potem odločila, ali le-ta že izpolnjuje vse kriterije za vpis v evropsko mrežo geoparkov pod okriljem UNESCA.Vpis Geoparka Karavanke na mednarodni seznam Geoparkov je eden od ciljev projekta Geopark Karavanke, ki bo potekal še do sredine prihodnjega leta. Gre za najpomembnejši in morda najbolj nepredvidljiv cilj projekta. Ta lahko Geoparku Karavanke prinese takojšnjo mednarodno prepoznavnost pa tudi lažji dostop do sredstev, ki bodo v bodoče pomagala še k boljšemu razvoju Geoparka Karavanke - s tem pa tudi celotni regiji, saj Geoparki v svetu prinašajo dobre možnosti trajnostnega razvoja.Več informacij v SPOROČILU ZA MEDIJE.... več »
Zahteve za varovanje in ohranjanje narave v primeru obvoznice Škofljica - gradivo
29.05.2012
V prilogi najdete gradivo oz. več informacij v zvezi z zahtevami za varovanje in ohranjanje narave v primeru obvoznice Škofljica.Gradivo - Zahteve za varovanje in ohranjanje narave v primeru obvoznice Škofljica... več »
Zloženka "Raznolikost = rešitev" projekta Amc Promo BID
29.05.2012
Partnerji projekta Amc Promo BID smo pripravili zloženko projekta v slovenskem in nemškem jeziku z naslovom “RAZNOLIKOST = REŠITEV”/ VIELFALT = DIE LÖSUNG”, kjer predstavljamo vsebino, cilje in ukrepe projekta na projektnih območjih Gorenjske in Avstrijske Koroške. V zloženki na poučno zanimiv način predstavljamo tujerodne rastlinske vrste, medonosne rastline in pomen medonosne čebele Apis mellifera carnica za naše naravno okolje. Prijetno branje! Zloženka Več o že izvedenih in potekajočih aktivnostih na projektu ter o rezultatih projekta pa si lahko preberete na spletni strani projekta (pod Aktualno). ... več »
Zabavno, poučno, nič mučno - učni pripomoček
22.05.2012
V sklopu projekta Geopark Karavanke je nastal učni prpomoček z naslovom "Zabavno, poučno, nič mučno", namenjen vzgojiteljem, učiteljem, staršem in otrokom.Učni pripomoček - ZABAVNO, POUČNO, NIČ MUČNO  ... več »
Prve novičke Geoparka Karavanke
09.05.2012
Izšle so prve novičke Geoparka Karavanke. Zanimivo branje predstavlja aktivnosti projekta in napovedujejo dogodke.... več »
Informator št. 5 projekta Karavanke@prihodnost.eu
18.04.2012
V sklopu projekta »karavanke@prihodnost.eu« so projektni pratnerji, med katerimi je tudi Zavod RS za varstvo narave pripravili novo številko projektnega glasila. V Informatorju š. 5 vabijo: v park za nordijsko hojo v občini Železna Kapla – Bela, na novo urejeno pohodniško pot na Peco,da se preko Karavank odpravite s kolesom in novim zemljevidom tervam predstavljamo značilnosti in vlogo gozda v Karavankah.Vabljeni v Karavanke!... več »
Tri nove zloženke v sklopu projekta WETMAN
11.04.2012
V sklopu projekta WETMAN smo pripravili tri nove zloženke za večja projektna območja: Pohorje, mrtvice Mure ter za tri belokranjske kale (Gornji kal, Kršeljivec in Krivače). Zloženke so dostopne na spodnjih povezavah.Zloženka Pohorje  - Preplet gozdov in barijZloženka Mrtvice Mure - Bogastvo življenjaZloženka Gornji kal, Krivače in Kršeljivec - Z želvo od kala do kalaVeč o projektu najsdete na spletni strani projekta www.wetman.si ... več »
Razpis za tehnično podporo pri izvajanju projekta ALPA
04.04.2012
Na podlagi Sklepa o začetku postopka številka 8-IX-159/1-O-12/MG  z dne 20. 3. 2012 objavljamo razpis za tehnično podporo pri izvajanju projekta ALPA.Vse zainteresirane ponudnike vabimo, da podajo svojo pisno ponudbo v skladu z razpisanimi pogoji, navedenimi v tem povabilu in njegovih prilogah do vključno 19. 4. 2012 do 12. ure. Povabilo k oddaji ponudbeRazpisna dokumentacija Obrazci (.doc)Osnutek pogodbe Dopolnitve... več »
Nova številka N vestnika
30.03.2012
Izšla je prva letošnja številka glasila zaposlenih na ZRSVN N-vestnik. V njem so zbrani prispevki o pomembnih in zanimivih dogodkih iz prvega trimesečja letošnjega leta.N vestnik št. 33 (1/2012)Prijetno branje.... več »
Srečanje ribičev in upravljalcev morskih zavarovanih območij
29.03.2012
V kraju Carovigno, v italijanski pokrajini Puglia, je 17. in 18. marca potekalo prvo srečanje malih priobalnih ribičev in upravljavcev morskih zavarovanih območij v Sredozemlju.Dogodek je v okviru projekta MedPAN North organiziralo združenje upravljavcem morskih zavarovanih območij Sredozemlja (MedPAN) z dvema osnovnima ciljema: promocijo trajnostnega ribolova v sredozemskih morskih zavarovanih območjih in izven njih ter podporo sredozemskemu malemu priobalnemu ribolovu. Srečanja so se udeležili ribiči in upravljavci zavarovanih območij iz Francije, Španije, Grčije, Italije in Slovenije.Več informacij... več »
Zaključna publikacija projekta Karavanke
21.03.2012
Projekt Karavanke se počasi zaključuje, pripravljena pa je bila tudi zaključna publikacija projekta. Publikacijo si lahko preberete TU. ... več »
Razpis za postavitev lesenih poti na pilotnem območju Pohorje
06.03.2012
Na podlagi Sklepa o začetku postopka številka 8-IX-127/1-O-12/NDŠ z dne 6. 3. 2012 objavljamo razpis za postavitev lesenih poti na projektnem pilotnem območju Pohorje-barja.Vse zainteresirane ponudnike vabimo, da podajo svojo ponudbo v skladu z razpisanimi pogoji, navedenimi v tem povabilu do vključno dne 21. 3. 2012 do 12. ure. Razpisna dokumentacijaPovabilo k oddaji ponudbe Izjava o izpolnjevanju pogojev, podatki o ponudniku in izjava o poznavanju projektnega pilotnega območjaVzorec pogodbe ... več »
Dvoživke po dveh nogah preko ceste
05.03.2012
Kot vsako leto, se tudi letos nezadržno bliža tisti čas leta, ko se okoli kalov pričnejo oglašati žabice. Kot že nekaj let doslej, bo Območna enota Novo mesto tudi letos poskrbela za zavarovanje populacij dvoživk na širšem območju Gornjega kala v Hrastu pri Vinici. V sklopu celotne akcije smo v nedeljo, 4.3.2012, postavili začasno ograjo, ki bo zadržala dvoživke, da jih bomo lahko varno prenesli preko prometne ceste v kal, kjer bodo odložile svoje mreste. Pri postavitvi so pomagali predstavniki PGD Hrast-Perudina, RD Črnomelj in ZRSVN, OE NM, prav tako pa bodo člani gasilskega driuštva, ribiči in zaposleni na Zavodu sodelovali tudi pri prenašanju dvoživk. Poleg že omenjenih smo k sodelovanju, na podlagi izredno dobrega sodelovanja v preteklih letih, tudi letos povabili okoliške osnovne šole, ki so se z veseljem odzvale našemu povabilu. Zaradi spremenljivega vremena je datum začetka akcije še negotov, saj imajo glavno besedo ravno dvoživke. Mi smo pripravljeni!... več »
Vabilo na tiskovno konferenco ob svetovnem dnevu mokrišč
01.02.2012
Vabimo vas na tiskovno konferenco ob svetovnem dnevu mokrišč, 2. februarja, ki letos nosi poslanico: "Mokrišča, bogata turistična izkušnja".Zavod RS za varstvo narave je v Sloveniji vodilni partner projekta Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji - WETMAN, ki je namenjen prav ohranjanju slovenskih mokrišč. Eno od pilotnih območij je tudi mariborsko Pohorje s svojimi barji in hkrati s svojo bogato turistično ponudbo. Tiskovna konferenca bo 1. februarja ob 13. uri v hotelu Arena, Pot k mlinu 57, pod Pohorjem.Več informacij najdete v vabilu in gradivu za medije.... več »
Srečanje v okviru projekta NATURA BRANICE
25.01.2012
V okviru projekta NATURA BRANICE vas vabimo na srečanje, kjer boste lahko izvedeli več o Naturi 2000 in vrstah, ki se jih varuje na območju doline Branice in njene okolice. Beseda bo tekla tudi o projektu, predvsem pa o željah in možnostih razvoja na območju Dolina Branice v prihodnosti. Organizirana bodo tri srečanja in sicer:v četrtek, 26. 1. 2012 v vaškem domu v Kodretih,v petek, 27. 1. 2012 v gasilskem domu v Šmarjah inv torek, 31. 1. 2012 v šoli na Erzelju.Vsa tri srečanja bodo začela ob 18. uri. Pridite in izkoristite priložnost, da poveste svoje mnenje! Več informacij najdete v vabilu. ... več »
Projekt NATREG prejel nagrado Naša Slovenija 2011
13.01.2012
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je konec leta 2011 v imenu vseh sodelujočih deležnikov v projektu “KAKO UPRAVLJATI (ZA)VAROVANA OBMOČJA NARAVE, DA BODO POSTALA PRILOŽNOST ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ z akronimom NATREG vložil prijavo na razpis za nagrado NAŠA SLOVENIJA 2011. Predlog smo vložili v imenu vseh sodelujočih v projektu na pilotnem območju Pohorje, tako predstavnikov slovenskih partnerjev projekta kot vseh sodelujočih deležnikov, ki so pripomogli k doseganju rezultatov.Zahvaljujemo se vsem, ki so prispevali k uspešnosti izvedbe projekta NATREG (vsem partnerjem, vsem udeležencem delavnic in drugim, ki so v mozaik uspešnega projekt prispevali svoj kamenček) in ČESTITAMO k prejemu nagrade NAŠA SLOVENIJA 2011.Prijavnica projekta NATREG.Podelitev priznanj bo v soboto, 28.1.2012 ob 12h na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v sklopu sejma Alpe Adria - Turizem in prosti čas. Vabljeni. ... več »
Odpoved delavnice Zelenci
11.01.2012
Spoštovani, zaradi nepredvidene situacije sporočamo, da je delavnica v sklopu projekta WETMAN, načrtovana za petek, 13. 1. 2012 (ob 16h, v Gasilskem domu Podkoren) odpovedana. Delavnica je prestavljena na kasnejši datum. Za morebitne nastale težave se opravičujemo! Ekipa projekta WETMAN... več »
Vabilo na delavnico Zelenci
09.01.2012
V okviru projekta WETMAN v petek 13. januarja 2012 v gasilskem domu Podkoren organiziramo delavnico, na katero vabimo vse zainteresirane, ki z Zelenci živite in ste eni izmed glavnih uporabnikov tega območja. Skupaj bomo pripravili analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ter se posvetili še viziji razvoja območja Zelenci. Več informacij najdete v vabilu.... več »
N vestnik 4/2011
03.01.2012
Izšla je četrta številka Glasila zaposlenih na Zavodu RS za varstvo narave N-vestnik. V njem si lahko preberete o dejavnostih in dogodkih na Zavodu ter izveste marsikaj zanimivega.  ... več »
Četrta številka informatorja »karavanke@prihodnost.eu«
13.12.2011
Izšla je četrta številka informatorja »karavanke@prihodnost.eu« Celotno revijo si lahko preberete tu.... več »
Odprtje razstave projekta Viri življenja / Izvori života!
12.12.2011
V petek, 09.12.2011, je v prostorih Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) potekalo odprtje fotografske razstave. Pričujoča razstava je eden izmed rezultatov meddržavnega projekta KALI, RIBNIKI IN IZVIRI: NAŠA PRETEKLOST – NAŠA PRIHODNOST / LOKVE, RIBNJACI I IZVORI: NAŠA PROŠLOST – NAŠA BODUČNOST z akronimom VIRI ŽIVLJENJA / IZVORI ŽIVOTA. Nosilec razstave je Zavod RS za varstvo narave, ostali partnerji projekta pa so Občina Črnomelj (vodilni partner), Občina Metlika, Občina Semič, Ribiška družina Črnomelj in Park prirode Žumberak – Samoborsko gorje. Operacija se izvaja v okviru OP IPA Sl‐HR 2007‐2013, delno jo financira Evropska unija iz Instrumenta za predpristopno pomoč, na državni ravni pa izvajanje projekta sofinancira SVLR. Razstavljenih je 20 uokvirjenih slik pridobljenih z natečajem, s katerim je želel Zavod spodbuditi ljubiteljske in poklicne fotografe k bolj pozornemu in do narave prijaznemu spremljanju vse bolj občutljivih vodnih virov ter živali in rastlin v naravnem okolju. Z razstavo želimo vse obiskovalce opozoriti na veliko raznolikost življenja v in ob vodnih virih ter jih pozvati k spoštovanju rastlinskih in živalskih vrst.... več »
Odstranjevanje zarasti na pilotnem območju Planik
06.12.2011
Zavod RS za varstvo narave izvaja projekt "Ohranjanje in upravljanje mokrišč v Sloveniji" (WETMAN), katerega pilotno območje je tudi Planik. Namen je izboljšati trenutno stanje izbranih mokrišč.Pilotno območju Planik je rastišče ogrožene orhideje Loeselove grezovke. V preteklosti so domačini območje vsako leto pokosili, da so dobili krmo za konje in steljo s tem pa posledično tudi preprečevali zaraščanje območja. Ker ga zadnjih 50 let ne kosijo več, se je začelo počasi, a vztrajno zaraščati z lesnato vegetacijo. Da bo Loeselova grezovka na Planiku ostala, bomo v soboto 10.12.2011 izvedli prostovoljno akcijo odstranjevanja zarasti na njenem rastišču. Zaradi občutljivosti območja, delo s stroji ni mogoče, zato nam bodo vsake pridne roke zelo koristile.Za akcijo potrebujete:primerno toplo delovno obleko in obutev (priporočamo tako, ki ni premočljiva, ker gre za mokrišče),delovne rokavice,sadjarske škarje,manjšo sekiro, če ste vešči njene uporabe.Za topel čaj bomo poskrbeli mi.Zberemo se na utrjenem zemljišču, ki je na desni strani lokalne ceste, ki pelje iz Loke pri Mengšu proti Dobenu. Natančna lokacija je označena na priloženi karti, pot pa je prikazana na spletnih povezavah iz smeri Kranja in Ljubljane. Od tam bomo peš odšli do območja akcije.A – parkiriščeB – območje akcijeProsimo, da udeležbo potrdite na e-naslov: amela.smajic@zrsvn.si do 8.12.2011.Vljudno Vabljeni!Sonja RozmanLokalni koordinator za pilotno območje PlanikOpozorilo za varnost pri delu: Organizatorji akcije ne odgovarjajo za kakršnakoli tveganja, ki nastanejo kot rezultat delovne aktivnosti. Več o varnosti pri delu v gozdu lahko najdete na naslednji povezavi: http://www.zgs.gov.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/zgibanke/Knjige/Varnost_zdravje.pdf... več »
25. številka Varstva narave
24.11.2011
Izšla je 25. številka revije Varstvo narave. Celotna revija je na voljo tu. ... več »
Projekt NATREG v Bruslju predstavljen kot primer dobre prakse
23.11.2011
Na 11. seji koordinacijske skupine Evropske komisije za naravo in biotsko raznovrstnost (CGBN - European Commission’s Coordination Group for Nature and Biodiversity), ki je potekal 15. november 2011, so bili predstavljeni načrti kohezijske politike v naslednjem finančnem obdobju EU 2014-2020.Tema dnevnega reda srečanja je bila tudi možnosti financiranja za biotsko raznovrstnost in naravo v EU v letih 2014-2020.  Predstavnica Generalnega direktorata za regionalno politiko (DG Regio) je predstavila sedanjo kohezijsko politiko ter štiri primere dobrih praks (projektov),  ki so se izvajali skozi to obdobje. Eden izmed projektov, ki so bili prepoznani kot dobri in učinkoviti, je bil tudi projekt NATREG, ki ga je Zavod RS za varstvo narave izvajal med leti 2009-2001. Predstavitev ga. Agnes Kelemen.Veseli smo, da so bili projekt NATREG projekta in njegovih rezultatov prepoznani kot dober primer, kako povezati razvoj (za)varovanih območij in ohranjanje biotske raznovrstnosti v smeri nove perspektive EU. ... več »
Napovedujemo posvet o nadomestnih habitatih
21.11.2011
Srečujemo se z vedno zahtevnejšimi presojami vplivov na varovana območja, ki velikokrat kot omilitveni ukrep zahtevajo izvedbo nadomestnih habitatov. Uvajanje slednjih v prakso postavlja številna vprašanja, ki jih bomo obravnavali na posvetu z naslovom Nadomestni habitati v varovanih območjih. Vabimo vas, da se nam pridružite v četrtek, 8. 12. 2011, na Dunajski 22 v Ljubljani, v veliki dvorani v pritličju (levo), s pričetkom ob 8.30 uri.Prosimo, da udeležbo na posvetu potrdite do 2. decembra na tel: 01/2309‐500 ali na e‐pošto: mateja.nose‐marolt@zrsvn.siProgram in več informacij najdete v vabilu.... več »
Razpis za opravljanje računovodskih storitev v letu 2012
17.11.2011
Na podlagi Sklepa o začetku postopka številka 8-IX-619/1-O-11/MD z dne 7.11.2010 objavljamo razpis za opravljanje računovodskih storitev v letu 2012. Vse zainteresirane ponudnike vabimo, da podajo svojo ponudbo v skladu z razpisanimi pogoji, navedenimi v tem povabilu do vključno dne 30. 11. 2011 do 10. ure. Povabilo k oddaji ponudbe in dopolnitev povabilaPonudbaIzjava o izpolnjevanju pogojevPodatki o ponudnikuIzpolnjevanje tehnične in kadrovske sposobnostiVzorec pogodbe... več »
Predstavitev knjige Zarta ali Zarica, potopljena lepotica
17.11.2011
Zarta ali Zarica je soteska jugovzhodno od Kranja. Po nekaterih podatkih je bila nekdaj dolga dvajset kilometrov in naj bi segala od Drulovke do Medvod. Soteska, ki bi ji lahko rekli tudi kanjon, je ponekod globoka tudi do 40m. Zaradi gradnje jezu za HE Mavčiče je bila v drugi polovici 20. stoletja delno potopljena. Kljub temu je Zarica z vidika varstva narave izjemno pomembno območje. Ena večjih posebnosti soteske je rastišče planike. Če želite izvedeti več o tej potopljeni lepotici, se nam pridružite v sredo, 23. novembra, ob 17h v avli Gorenjskega glasa. Urednika in soavtorja Tadeja Šubic  (ZRSVN) in Jurij Kurillo bosta predstavila knjigo, čas bo tudi za pogovor. Vabljeni, vstop je prost.  Ob predstavitvi knjige je v avli Gorenjskega glasa tudi priložnostna razstava fotografij Jurija Kurilla o kanjonu Zarice. Odprta bo do 10. decembra 2011 in sicer od ponedeljka do petka  od 7 – 15 ure, v sredo od 7 – 16 ure. Tam je možno tudi kupiti knjige. Vabljeni k ogledu.... več »
Čiščenje v Črni dolini ponovno prestavljeno
08.11.2011
Na Zavodu RS za varstvo narave (območni enoti Ljubljana in Maribor) smo v soboto 12. 11. 2011 načrtovali izvedbo prostovoljne naravovarstvene akcije za čiščenje zarasti na severozahodnem delu Črne doline pri Grosuplju.Obveščamo vas, da je zaradi neugodnih vremenskih razmer v soboto 12. novembra akcija čiščenja zaraščenih površin v Črni dolini pri Grosuplju odpovedana.Vreme nam namreč še vedno ni naklonjeno, saj še ne zmrzuje, gosenice barjanskega okarčka so v naravi še aktivne. Tla v Črni dolini so namočena in preveč ranljiva za izvedbo predvidenih del, saj bi z izvedbo akcije v tem času za barjanskega okarčka in fragmente nizkega barja naredili več škode kot koristi. Za uspešno izvedbo akcije potrebujemo čim bolj suha in pomrznjena tla.Načrtujemo, da bomo akcijo izvedli pred koncem letošnjega leta, za enkrat pa ne moremo določiti točnega datuma. Ko bodo nastopile ugodne vremenske razmere, bomo določili nov termin in vam ga pravočasno sporočili.Kontaktni osebi sva na ZRSVN OE LJ lara.jogan@zrsvn.si (01/244 53 58 ali 041 832 168) in OE MB matjaz.jez@zrsvn.si (031 682 067).... več »
Anketa o urejanje obiska plovil v morskih zavarovanih območjih
19.10.2011
Eden od možnih ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov obiskovanja morskih zavarovanih območij je ureditev priveznih mest – plovk in opustitev možnosti sidranja. Mnenje lastnikov plovil oz. tistih, ki se podajajo na morje je ključnega pomena, zato vas prosimo, da izpolnete kratko anketo (5 minut vašega časa).Anketa je anonimna, rezultati bodo uporabljeni zgolj za nadaljnje razmišljanje o morebitni namestitvi priveznih mest.Za izpolnitev ankete se vam že v naprej zahvaljujemo. ANKETA  ... več »
Čiščenje v Črni dolini prestavljeno
19.10.2011
Na Zavodu RS za varstvo narave (območni enoti Ljubljana in Maribor) smo za soboto 22. oktobra načrtovali izvedbo prostovoljne naravovarstvene akcije za čiščenje zarasti na severozahodnem delu Črne doline pri Grosuplju.Obveščamo vas, da moramo zaradi predvidenih neugodnih vremenskih razmer za v soboto napovedano akcijo čiščenja zaraščenih površin v Črni dolini pri Grosuplju prestaviti na naslednji možen termin  - soboto 12. novembra, predvidoma od 9h do 15h.Napovedano je obilno deževje , v petek in soboto pa ne dovolj nizke temperature. Zato  predvidevamo, da bodo tla v Črni dolini premočena in preveč ranljiva za izvedbo predvidenih del. Za uspešno izvedbo akcije potrebujemo čim bolj suha in pomrznjena tla.Kontaktni osebi na ZRSVN OE LJ lara.jogan@zrsvn.si (01/244 53 58 ali 041 832 168) in OE MB matjaz.jez@zrsvn.si (031 682 067). ... več »
Čiščenje planj prestavljeno za en teden!
05.10.2011
V soboto, 08.10. je bila načrtovana prostovoljna naravovarstvena akcija »Čiščenje zaraščajočih travišč / planj na Pohorju«.Zaradi napovedanega slabega vremena v prihodnjih dneh, zaradi varnosti pri delu in vprašljive udeležbe, AKCIJO PRESTAVLJAMO NA NASLEDNJI TERMIN – SOBOTA 15.10.2011, kot je bilo že predvideno v prvi informaciji.... več »
N vestnik 3/2011
28.09.2011
Izšla je tretja številka Glasila zaposlenih na Zavodu RS za varstvo narave N-vestnik. Glasilo prinaša informcije o dogodkih in dosežkih Zavoda v zadnjem trimesečju. Prijetno branje.... več »
Nova številka revije Varstvo narave
16.09.2011
Izšla je nova številka revije Varstvo narave, ki vsebuje 24 člankov in posterjev predstavljenih na mednarodni delavnici "Oblikovanje reprezentativne mreže morskih zavarovanih območij v Jadranskem morju", ki je potekala 28 in 29. oktobra 2010 v Piranu. Celotna revija je dostopna tu. ... več »
Tudi letos bomo čistili planje na Pohorju
12.09.2011
V soboto 8. oktobra 2011 bomo že drugo leto zapored izvedli naravovarstveno akcijo »Čiščenje zaraščajočih travišč (planj) na Pohorju«.Cilj te naravovarstvene akcije je izboljšati kakovost in obseg travišč - planj, izboljšati lastnosti življenjskega prostora številnim vrstam ptic, omogočiti ekstenzivno kmetijsko pridelavo na območju in ohraniti podobo krajine, ki postaja prepoznana v Slovenskem prostoru in širše. V naravovarstveni akciji poleg Zavoda RS za varstvo narave sodelujejo še številni zunanji partnerji: Zavod za gozdove Slovenije OE Slovenj Gradec, OE Maribor in OE Celje, podjetje UNIOR d.d. – Program turizem, Občina Zreče in Občina Mislinja, Sklad za ohranjanje narave Pohorje, ind. Podrobnejši podatki o zbirališču in uri začetka akcije bodo objavljeni 20. septembra 2011 na platformi Pohorje http://www.natreg.eu/pohorje/ spletni strani Zavoda RS za varstvo narave www.zrsvn.si  in na spletnih straneh partnerjev akcije. Za več informacij se lahko obrnite na:  Sebastjan Štruc, sebastjan.struc@zrsvn.si , tel: 02 333 13 74Se vidimo na Pohorju!... več »
Letos s stroji nad nezaželene rastline na Svetem Nikolaju
06.09.2011
Zavod Republike Slovenije v sodelovanju z Društvom za ohranjanje naravne dediščine Slovenije že od leta 2006 organizira in izvaja akcije čiščenje edinega slovenskega slanega travnika na Sv. Nikolaju pri Ankaranu. Prostovoljci se vsako leto zberemo in se z vrtnim orodjem ročno spravimo nad nezaželene lesne rastline (drevje in grmovje). Letos smo se nezaželenih rastlin lotili kar s stroji.  Po opravljenem pregledu stanja smo ugotovili, da so nekatere enoletne rastline, predvsem klasnata tavžentroža, ki je na tem edinem slovenskem rastišču ohranjena le še z nekaj primerki, izredno ogrožene. Nekoč je funkcijo košnje opravljalo morje, ki je travnik večkrat preplavilo in odneslo odmrle rastlinske dele. Na tak način se je travnik ohranjal po naravni poti. Vendar je človek morje ukrotil, njegovo naravno moč je zaustavil predvsem z gradnjo pristanišča. Tako so tla travnika leto za letom bolj prekrivala suha trava, razraščale so se lesne trajnice. Rastline, ki vsako leto ponovno vzklijejo iz semena (enoletnice), niso več imele ne prostora, ne svetlobe, da bi se prebile iz goste zarasti. Klasnata tavžentroža bi v nekaj letih izginila, če ne bi takoj ukrepali.Julija smo tako »prečesali« travnik in okrog vsake najdene tavžentrože v premeru 40 - 50 cm ročno poželi ločje in travo. Počakali smo, da je rastlina odcvetela in da so semena padla na (sedaj gola) tla. Pri pregledu smo ugotovili, da bi bilo veliko učinkoviteje, če bi zaraščanje zaustavili s strojnim mulčenjem oz. z izkopavanjem. Predvsem izredno invazivna amorfa je, kot bi kljubovala vsakoletnemu zimskemu odstranjevanju nadzemnih delov, pod zemljo razvila zelo debele in goste korenine, iz katerih je spomladi ponovno pognala številne veje. Zato smo travnika lotili še strojno. Naši kolegi iz Škocjanskega zatoka, ki ga upravlja Društvo za opazovanje in preučevanje ptic, so imeli pri tem glavno vlogo. S pomočjo malega kopača, ki je marsikaj postoril že v Škocjanskem zatoku, so najprej izkopali in nato še ročno izpulili vse najdebelejše primerke amorfe, najbolj invazivne grmovnice, ki se je bohotila na travniku. Travnik so nato še mulčili, tako da so odstranili še ostale lesne vsiljivce (dren, kalina, ozkolistni jesen…) in trstičje. Veselimo se že naslednjega leta, ko pričakujemo, da se bo število klasnatih tavžentrož podeseterilo, obmorski lan pa bo še bolj izstopal s svojo živo rumeno barvo. Načrtujemo, da bomo te ukrepe izvajali vsako tretje leto, kot nam je med drugim svetoval na tem področju zelo izkušeni botanik Josip Otopal.Poudariti velja, da je sveti Nikolaj poseben habitat s slanoljubnimi rastlinami, ki cvetijo bistveno kasneje, kot večina rastlin, to je jeseni. Hkrati je to močvirno področje, zato je težko najti ustrezen termin, ko travnik kositi. Ko to omogočajo sušne razmere, rastline še cvetijo in plodijo. Ko semena že padejo na tla in bi bil ugoden čas iz vidika rastlin, pa navadno že nastopi deževno obdobje in je travnik že poplavljen. Zaradi tega je izredno dragoceno tesno sodelovanje in dnevna pripravljenost kolegov iz DOPPS- a, ki iz bližnjega Škocjanskega zatoka ob nekajdnevni sončni napovedi pozno poleti ali jeseni, stopijo v akcijo.... več »
4. Sestanek projektnega sveta projekta MedPAN North
05.09.2011
Četrti sestanek projektnega sveta projekta MedPAN North, ki ga tokrat organizira Zavod RS za varstvo narave, bo potekal od 19. do 21. septembra v Hotelu Marina v Izoli. Prisotnost na sestanku je potrdila že večina projektnih partnerjev, WWF Francija, vodilni partner projekta, pa je tudi že oblikoval osnutek programa sestanka. Osrednji del razprave bo namenjen pregledu  dosedanjih aktivnosti na posameznih delovnih sklopih projekta vse od julija 2010 ter uresničevanju zadanih organizacijskih in finančnih obveznosti. Tako bo razprava tekla o ocenjevanju učinkovitosti upravljanja morskih zavarovanih območij, o tujerodnih in invazivnih vrstah in o upravljanju s turističnim obiskov. Ob navedenih programskih sklopih pa se bodo udeleženci posebej posvetili problematiki gospodarskega ribolova v zavarovanih območjih in ne nazadnje, organizaciji predvidenega srečanja sredozemskih malih ribičev pomladi leta 2012 v Rimu.  Ob bok sestanku projektnega sveta, bodo sodelavci Morskega zavarovanega območja Miramare, 21. in 22. septembra, v sodelovanju z Sredozemskim uradom IUCN in Zavodom RS za varstvo narave, prav tako v hotelu Marina v Izoli, organizirali izobraževanje na temo ocenjevanja učinkovitosti upravljanja z morskimi zavarovanimi območji.Več informacij o projektu in projektnih aktivnostih je na voljo na spletni strani projekta www.medpannorth.org in na spletni strani ZRSVN (zavihek Projekti / MedPAN North).   ... več »
Zloženka in razstava o ekosistemskih storitvah Lovrenških jezer
20.07.2011
V sklopu projekta NATREG je nastala razstava in zloženka o Ekonomskem vrednotenju ekosistemskih storitev Lovrenških jezer. ... več »
Zaključna publikacija projekta NATREG
20.07.2011
Ob zaključku projekta NATREG je izšla zaključna publikacija, ki je na voljo tudi v elektronski obliki.... več »
Predlog Energetskega zakona posega v zavarovanje reke Soče
18.07.2011
Predlog Energetskega zakona, ki ga pripravlja Ministrstvo za gospodarstvo in je v javni obravnavi, pomembno posega na področje varovanja reke Soče in njenih pritokov. Zato je Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) v okviru javne obravnave na predlog zakona podal strokovne pripombe z naravovarstvenega vidika, ter pripravil sporočilo za medije.... več »
Zaključne novice projekta NATREG
15.07.2011
V sklopu projekta NATREG smo izdali še zadnji elektronski novičnik, saj se projekt konec meseca julija 2011 zaključuje. Vsebina novičnika je vezana na dva zaključna dogodka in sicer na sklepni dogodek, ki se je odvijal 12.7.2011 v Mariboru in na zaključno konferenco v Novem Sadu (junij 2011).Novice št. 5Predhodne novice in druge publikacije projekta... več »
Vizija trajnostnega razvoja "zelene" ponudbe Pohorje 2030
08.07.2011
V sklopu projekta NATREG je bila izdelana Vizija trajnostnega razvoja "zelene" ponudbe (narava in kulturna dediščina) turističnega (projektnega) območja Pohorje 2030.Študija je nastala kot odgovor na prepoznane potrebe in pričakovanja deležnikov na več srečanjih v sklopu projekta NATREG ter trende trajnostnega upravljanja podobnih zavarovanih območij (ZO) v Evropi in svetu. Študijo je izdelala dr. Tanja Lešnik Štuhec.Študija je na voljo tu. ... več »
Revija Varstvo narave tudi na internetu
08.07.2011
Revija Varstvo narave je zdaj dostopna tudi na internetu na portalu Digitalna knjižnica Slovenije www.dlib.si. Zaenkrat je dostopnih le zadnjih pet številk, saj moramo starejše številke še pred oddajo digitalizirati. Članke lahko poiščemo z osnovnim iskalnikom po imenu avtorja ali ključnih besedah naslova članka, lahko pa do njih dostopamo preko domače strani pod povezavo Vsebina – Besedila – Znanstveni članki, kjer nato izberemo revijo Varstvo narave.... več »
N Vestnik, 2/2011
08.07.2011
Izšla je druga letošnja številka glasila zaposlenih na ZRSVN.N Vestnik 2/2011... več »
Z Zaključno konferenco končujemo projekt NATREG.
30.06.2011
Projekt NATREG, ki poteka od pomladi 2009, se v teh dneh zaključuje. Projekt je bil osredotočen na varstvo narave, (za)varovana območja, njihovo upravljanje ter možnosti za razvoj na teh območjih. Projekt je prispeval tudi k vzpostavitvi sodelovanja med različnimi deležniki, tako na medsektorski nacionalni ravni, pa tudi transnacionalno. Projekt je povezoval šest (za)varovanih območij ter enajst projektnih partnerjev na območju od Jadrana preko Alp vse do Panonske nižine. Partnerje iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Srbije, je kot vodilni partner projekta koordiniral Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. S skupnimi močmi smo promovirali (za)varovana območja kot pomemben inštrument varstva narave.Svečane otvoritve konference, v sredo 22. junija 2011 v Novem Sadu, so se udeležili visoki predstavniki vlade Republike Slovenije, Minister za okolje in prostor, prof. dr. Roko Žarnić; Republike Srbije, Minister za okolje, prostorsko planiranje in rudarstvo Republike Srbije, g. Oliver Dulić; vlade avtonomne pokrajine Vojvodina g. Istvan Pastor; direktor Zavoda RS za varstvo narave dr. Darij Krajčič, predstavnika Skupnega tehničnega sekretariata (JTS za Jugovzhodno Evropo) in s tem prispevali k pomembnosti tega projekta. Konferenco je odprla gospa Marta Takač, generalna direktorica javnega podjetja Vojvodinašume, ki je bil tudi gostitelj konference. Govorci so poudarili velik uspeh partnerstva sodelujočega v projektu. V nadaljevanju so sledile predstavitve dosežkov posameznih partnerjev.Več informacij in slik v sporočilu za medije in na povezavi. Izčrpno poročilo v prilogi.  ... več »
Ste videli hrošča?
23.06.2011
Konec pomladi, ko ta že prehaja v poletje, na Zavodu RS za varstvo narave vzpodbudimo javnost, da nam posreduje podatke o pojavljanju štirih vrst  prepoznavnih hroščev, ki pa so redki in zavarovani: rogača, alpskega kozlička, bukovega kozlička in hrastovega kozlička. Vsi hrošči imajo širši, evropski naravovarstveni pomen,  navedeni so na seznamu redkih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst »Natura 2000«. Ponekod v Evropi so  že izginili, saj so se zaradi gospodarjenja zelo spremenile razmere v  gozdovih. Podatke o pojavljanju teh štirih vrst hroščev lahko vsakdo doda na spletnem naslovu www.sporocivrsto.si. Ti hrošči so odvisni od ohranjanja deleža odmrlega in ranjenega lesa v gozdu, gozdnih otokih in mejicah, ki ga je v intenzivno gospodarjenem  gozdu vedno manj. Praviloma jih najdemo v avtohtonih, bukovih ali hrastovih gozdovih. Kjer smo z izsekavanji tak gozd že močno spremenili in nasadili smreko, ti hrošči ne  morejo več preživeti, lahko pa, da jih tudi v smrekovem gozdu opazimo na preletu. Lani je bilo posredovano rekordno število podatkov, saj ste nam občani, predvsem bralci različnih časopisov, v katerih smo objavili vest o zbiranju podatkov, posredovali več kot  tristo preverjenih  podatkov in s tem temeljito prispevali k poznavanju razširjenosti in življenja hroščev pri nas.  Glede na zbrane podatke o razširjenosti teh hroščev v Sloveniji lahko rečemo, da je gospodarjenje z gozdovi pri nas ustrezno in trajnostno naravnano. V nekaterih evropskih državah, kjer nimajo celostnega načrtovanja gozdov in je bil v preteklosti pomembnejši ekonomski izkoristek lesa od trajnostne rabe, so te vrste že izginile ali so redke. Tudi zato je pomembno, da podatke o teh hroščih, ki so pokazatelji naravne ohranjenosti in ustreznega gospodarjenja z gozdovi, zbiramo tudi ljubiteljsko, saj so podatki uporabni kot kazalci stanja. Da bi zbiranje podatkov poenostavili in javnosti omogočili vpogled vanje, smo letos pripravili spletno stran, ki omogoča neposreden vnos podatkov preko spleta. Najdete  jo na spletnem naslovu www.sporocivrsto.si. Ne pozabite, da za potrditev vašega podatka potrebujemo fotografijo, ki je lahko posneta tudi z mobilnim telefonom. Vnos podatka je enostaven, če pa se vendarle zaplete, so na spletnem naslovu  dosegljiva tudi navodila . Na zemljevidu lahko s približevanjem (»zoomiranjem«) s pomočjo miške poiščete vašo lokacijo, ali pa  v okence  »Iskanje«  vpišete naslov, kraj ali drugo zemljepisno ime, kjer ste videli hrošča, nato pa s pomikanjem po karti z miško ali puščicami natančneje določite lokacijo vašega opaženega hrošča na zemljevidu. Po sliki izberete vrsto hrošča, ki ste ga videli in z miško »kliknete« lokacijo na zemljevidu ter nato v prazna okenca obrazca vpišete druge potrebne podatke. Ne pozabite priložiti fotografije, ki jo naložite z vašega računalnika. Postopek vpisa zaključite s potrditvijo in vaš podatek je dodan. Vsak vpis je prispevek k ohranjanju teh zanimivih vrst hroščev, zato se vsem že vnaprej zahvaljujemo. Prav tako pa bomo veseli, če bodo uporabniki  informacijo o možnosti vnosa podatkov o štirih vrstah hroščev povedali tudi svojim znancem, ki morda prav tudi hodijo odprtih oči (in s fotoaparatom) v naravo. ... več »
Razpis za nakup novih vozil
22.06.2011
Na podlagi Sklepa o začetku postopka št. 8-VI-429/1-O-11/PP z dne 16.06.2011, vabimo vse zainteresirane ponudnike, da nam podate pisno ponudbo za nabavo dveh službenih vozil, razdeljeno v dva sklopa (kot je navedeno v prilogah SKLOP 1 in SKLOP 2).Povabilo k oddaji ponudbe... več »
Sestavljanka s prikazom značilnega kala
10.06.2011
V sklopu projekta »Viri življenja/Izvori života« smo izdali sestavljanko, ki prikazuje značilen kal z izvirom na območju Bele krajine in Žumberka z nekaterimi značilnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami.Sestavljanka je v prvi vrsti namenjena našim najmlajšim prijateljem narave, saj na prikupen ilustriran način prikazuje glavne značilnosti redkih še danes ohranjenih kalov. Prav tako je v kratkem besedilnem sestavku razloženo, kaj sploh kal je in kako naj se ob obisku le tega primerno vedemo.... več »
Izšla je tretja številka informatorja »karavanke@prihodnost.eu«
10.06.2011
Obveščamo vas, da je izšla tretja številka informatorja karavanke@prihodnost.eu. Preberete si jo lahko tukaj.... več »
Enotna strategija upravljanja z (za)varovanimi območji
08.06.2011
ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI – JSIMPA predstavlja serijo dokumentov (vodnik, smernice, priročnik za usposabljanje), ki so pomagali partnerjem projekta NATREG pri načrtovanju na pilotnih območjih, ter upamo, da bodo pomagali vsem ostalim uporabnikom (upravljavcem (za)varovanih območij, lokalnim, regionalnim in državnim javnim ali zasebnim organizacijam, iniciativam) pri celostnem načrtovanju ohranjanja narave in trajnostnega razvoja.Zgoraj omenjena strategija je predstavljena na spodnjih povezavah:1. Vodnik vsebin priprave načrtov upravljanja (za)varovanih območij2. Smernice za pripravo poslovnega načrta (za)varovanih območij3. Smernice za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na (za)varovanih območjih4. Smernice za načrtovanje ekoloških koridorjev5. Smernice za vključevanje deležnikov v procese načrtovanja v (za)varovanih območij... več »
Posvet: Dodana vrednost sofinanciranih projektov na Krasu skozi dobre prakse
19.05.2011
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Info točka programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 - Regionalna pisarna Štanjel je v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave včeraj v Sežani pripravil posvet z naslovom "Dodana vrednost sofinanciranih projektov na Krasu skozi dobre prakse".Posvet je bil namenjen zainteresirani javnosti, ki spremlja ali je aktivno vključena v izvajanje čezmejnih razvojnih projektov Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija_Italija 2007-2013 na območju kraških občin.Zavod je prispeval dve predstavitvi in sicer: - Od 101 do 1001 kala, ki so postali Viri življenja: predstavitev treh projektov vezanih na kale, ki smo jih (oz jih še) izvajamo na Zavodu.- Natreg, Usklajevanje razvojnih in naravovarstvenih ciljev - Transnacionalno sodelovanje, Jugovzhodna Evropa.... več »
Zaključek fotonatečaja Narava Pohorja skozi letne čase
11.05.2011
Od srede marca do sredine aprila je potekal nagradni fotonatečaj Narava Pohorja skozi letne čase, ki sta ga organizirata Sklad za naravo Pohorja (v sodelovanju z ZRSVN in Uniorjem d.d.) in časopisna hiša Večer. Žirija je med prijavljenimi 1188 fotografijami izbrala zmagovalne motive, ki bodo objavljeni na koledarjih in razglednicah Sklada za ohranjanje narave Pohorja. Nagrajene fotografije si lahko ogledate na povezavi časopisne hiše Večer. ... več »
Razpis za naravovarstvenega svetovalca
15.04.2011
Zavod RS za varsvo narave razpisuje prosto delovno mesto naravovarstvenega svetovalca na Območni enoti v Mariboru. Kandidat-ka mora izpolnjevati naslednje pogoje:• imeti najmanj univerzitetno izobrazbo- smer gozdarstvo • poznavanje področja varstva narave• znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina in nemščina prednostno)• obvladovanje programskega okolja Windows in Office• dobre komunikacijske sposobnosti, samoiniciativnost in sposobnost timskega dela• vsaj dve leti delovnih izkušenj • zaželjene delovne izkušnje iz področja varstva narave• izpit B kategorijeDelovno razmerje se sklepa za določen čas do 31.1.2015 s polnim delovnim časom.Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do vključno 20.04.2011 na naslov: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor, s pripisom: »za razpis«. ... več »
4. številka glasila projekta NATREG
11.04.2011
V sklopu projekta smo skupaj s projektnimi partnerji izdali četrto številko projektnega elektronskega glasila. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani projekta www.natreg.eu, o projektnih aktivnostih v Sloveniji pa na platformi http://www.natreg.eu/pohorje/ ... več »
Sanirani dve lipi na Postojnskem
11.04.2011
V petek, 8. aprila, je Zavod RS za varstvo narave v okviru izvajanja svojih akcij poskrbel za sanacijo dveh lip. Obe lipi sta naravni vrednoti državnega pomena. Ena stoji v bližini nekdanje graščine v Orehku, druga pa pri cerkvici Žalostne matere božje v Predjami. Letošnje leto je posvečeno gozdovom in ohranjanju biotske raznovrstnosti in s to sanacijo smo pripomogli k  uresničevanju ciljev, katerim je leto posvečeno. Več informacij v sporočilu za medije.... več »
Obnova vodnih virov v projektu Viri življenja
06.04.2011
... več »
Nova številka N vestnika
06.04.2011
Izšla je nova števila glasila zaposlenih N vestnik.N vestnik št. 29... več »
Razpis za popis habitatnih tipov za izvajanje projekta WETMAN
05.04.2011
Na podlagi Sklepa o začetku postopka številka 8-IX-153/1-O-11/AS z dne 5.4.2011 objavljamo Razpis za izvajanje projektnih nalog popisa habitatnih tipov in ciljne vrste Loeslejeve grezovke na pilotnih območjih projekta WETMAN. Vse zainteresirane ponudnike vabimo, da podajo svojo ponudbo v skladu z razpisanimi pogoji, navedenimi v tem povabilu do vključno dne 21. 4. 2011 do 12. ure. Povabilo k oddaji ponudbe.Razpisna dokumentacija (projektna naloga)Osnutek pogodbe - 1. sklopOsnutek pogodbe - 2. sklopOsnutek pogodbe - 3. sklopIzjava o izpolnjevanju pogojevIzjava o poznavanju projektnega pilotnega območjaPodatki o ponuniku ... več »
Svet Zavoda obravnaval NEP
25.03.2011
Včeraj, 24. marca je v Moti pri Ljutomeru potekala Seja sveta Zavoda, ki je poleg tekočih zadev obravnavala tudi pomen Nacionalnega energetskega programa (NEP) za varstvo narave. V letošnjem letu namreč Ministrstvo za gospodarstvo, oddelek za energetiko pripravlja NEP za obdobje 2010-2030, ki določa dolgoročne razvojne cilje o rabi in oskrbi z energijo, ukrepe in finančne mehanizme za doseganje ciljev ter umeščanje energetske infrastrukture v prostor. Stališče ZRSVN do NEP lahko preberete v sporočilu za medije.... več »
Vrednotenje Lovrenških jezer
24.03.2011
V sklopu projekta NATREG je bila pripravljena Študija Ekonomskega vrednotenja ekosistemskih uslug Lovrenških jezer.Študija je na voljo TU. ... več »
Invernartizacija vodnih virov zaključena
22.03.2011
Zunanji izvajalec za inventarizacijo vodnih virov na območju Bele krajine (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete UL) je sredi februarja z zaključnim poročilom zaključil terensko delo in interpretacijo rezultatov. Na terenu je bilo tekom inventarizacije zabeleženih 261 vodnih virov, od tega 196 izvirov, 48 stoječih površinskih voda (kali, ribniki) in 17 vodnih kraških jam.Seveda to ne pomeni, da je register vodnih virov na območju Bele krajine zaključen. Tekom rednega dela in dela na projektu bomo zaposleni na ZRSVN, OE Novo mesto redno dopolnjevali register, saj je naš skupni cilj čim bolj popolna »slika« vseh vodnih virov na tem območju. K sodelovanju oz. odkrivanju novih vodnih virov vabljeni tudi vsi ostali, saj lahko le s pomočjo lokalnega prebivalstva odkrijemo vse vodne vire.Zaključno poročilo o izvajanju inventarizacije vodnih virov na območju občin Bele krajine.... več »
Fotonatečaj Narava Pohorja skozi letne čase
11.03.2011
Danes, 11. 3. 2011 se pričenja nagradni fotonatečaj Narava Pohorja skozi letne čase, ki ga organizirata Sklad za naravo pohorja in časopis Večer. Sodelujete lahko s fotografijami, ki so posnete na Pohorju in prikazujejo naravo ali njene posamezne dele tako, da niso vidni ljudje oziroma zgrajeni objekti. Avtorji najboljših fotografij bodo nagrajeni z razvajanji na Pohorju in Termah Zreče, njihove fotografije pa bodo namenjene za koledarje, razglednice in druge promocijske materiale Sklada za naravo Pohorja. Fotograije pošljite na www.vecer.com/pohorje. Svojo fotografijo lahko pošljete do 11. aprila 2011 in se poteguj za nagrade:        1. Hura vikend na Rogli za 2 osebi        2. Popolno razvajanje za 2 osebi v Termah Zreče        3. Zeliščna kopel v dvoje z večerjo v Termah Zreče        4.-8. Dvodnevna smučarska vozovnica za Roglo        9.-12. Dnevna smučarska vozovnica za Roglo  ... več »
Pomagajmo žabicam!
11.03.2011
Bliža se čas, ko bodo dvoživke ponovno pričele svojo vsakoletno selitev iz prezimovališč v mrestišča.Na ZRSVN bomo v sodelovanju z organizatorji številnih akcije »Pomagajmo žabicam«. Ceste pogosto predstavljajo oviro na njihovi spomladanski poti iz gozda, v katerem večina dvoživk prebiva in prezimuje, do mlak, kjer odlagajo mrest. Območna enota Novo mesto bo tudi letos ključni povezovalni dejavnik pri izvedbi prenašanja dvoživk čez  cesto v Hrastu pri Vinici. Mimo Gornjega kala namreč poteka lokalna cesta, ki je bila leta in leta prizorišče pravega pokola dvoživk, od katerih je velika večina navadnih krastač. Tudi letos bomo podaljšali varovalno ograjo in v sodelovanju z ostalimi deležniki v prostoru poskrbeli za redno prenašanje dvoživk in spremljanje njihovega števila. V okviru letošnje akcije smo k sodelovanju povabili Občino Črnomelj, Krajevno skupnost Vinica, krajane Hrasta pri Vinici ter vrtce, osnovne in srednje šole na širšem območju izvajanja akcije. Ker je bil lansko leto opazen pozitiven odnos do akcije predvsem s strani krajanov, pa letos še posebej računamo na njihovo pomoč. Podrobnejše informacije in natančnejši terminski načrt izvajanja akcije je na voljo pri Mateju Simčiču (tel. 031/355-112, 07/39-31-549, e-mail: matej.simcic@zrsvn.si).V Hrašah pri Smledniku bo prav tako potekala organizirana akcija prenašanja dvoživk, kjer smo svoje moči združili društvo Žverca, Center za kartografijo flore in favne, Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev, območna enota Ljubljana Zavoda RS za varstvo narave ter seveda prostovoljci. Natančen urnik prenašanja dvoživk je na voljo na spletni strani http://www.zverca.si/ kontakt Nika (01 244 53 64, nika.hrabar@zrsvn.si),Na mariborskem koncu bodo naši sodelavci iz območne enote Maribor kontrolirali avtocestni odsek Maribor – Lendava. To je eden redkih odsekov avtoceste, kjer so urejeni podhodi za dvoživke ter varovalne ograje, kjer zaposleni Zavoda RS za varstvo narave vsako leto pregledajo, če so poti prehodne. Na celjskem območju pa bodo sodelavci območne enote Celje na odseku ceste Gorica pri Slivnici – Drobinsko ob Slivniškem jezeru skupaj z Športnim društvom Drobinsko v prihajajočih dneh prav tako poskrbeli za varno pot čez cesto. Tokrat dvoživk. Več informacij: Tanja Košar: tanja.kosar@zrsvn.si, tel: 03 4260 338.Več informacij najdete v sporočilu za medije.  ... več »
Selitev Osrednje enote ZRSVN
14.02.2011
Z dnem 14. 2. 2011 se je na novo lokacijo preselila Osrednja enota ZRSVN.S selitvijo je prišlo tudi do spremembe poslovnega naslova, ki je sedaj:Zavod RS za varstvo naraveTobačna ulica 51000 Ljubljana... več »
Zaključna konferenca projekta NATREG
02.02.2011
Projekt NATREG, ki se je začel spomladi leta 2009, se sredi letošnjega poletja zaključuje.Zadovoljni smo z rezultati, ki jih lahko pokažemo zato z veseljem napovedujemo zaključno konferenco , ki bo od 22. - 24. junija 2011  potekala v Novem Sadu (Vojvodina, Srbija).VabiloPrva najava, osnutek programaObrazec za registracijoPredstavitev konference in lokacije  ... več »
Začenja se projekt WETMAN
01.02.2011
Zavod RS za varstvo narave skupaj s projektnimi partnerji začenja z izvajanjem projekta Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji - WETMAN. Cilj projekta je obnova in izboljšanje stanja šestih slovenskih mokrišč, ki so opredeljena tudi kot območja Natura 2000. To so Pohorska barja, Zelenci, Mura-Petišovci, Planik, Vrhe in Gornji kal. Območja predstavljajo različne tipe mokrišč (visoka in nizka barja, mrvice, kale, mokrotne in poplavne travnike), ki v preteklosti niso bila ustrezno vzdrževana. Projekt bo trajal od 1. 2. 2011 - 1. 2. 2015. Vrednost projekta je 2.144.376€ in je 50% sofinancirana s strani EU (1.072.188€) programa »LIFE+ narava«. Zavod RS za varstvo narave je kot prijavitelj projekta k sodelovanju povabil naslednje partnerje: Inštitut za vode Republike Slovenije (IZVRS), Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS), Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Občino Ruše, Občino Kranjska Gora ter Radio in televizijo Slovenije (RTV).Več informacij.... več »
Nova platforma projekta NATREG
28.01.2011
V okviru projekta NATREG se v skladu z načeli vključevanja deležnikov pripravlja predlog načrta upravljanja s pilotnim območjem Pohorje. Zaradi zagotavljanja večjega in kvalitetnejšega sodelovanja deležnikov so Zavod RS za varstvo narave, Alianta in Regionalni center za okolje na spletnem naslovu http://www.natreg.eu/pohorje/ razvili spletno platformo za pilotno območje Pohorje. Platforma omogoča uporabnikom brez predhodne registracije pregled nad izvajanjem projekta na območju Pohorja, oddajanju pripomb in predlogov na osnutke posredovanih in objavljenih gradiv tudi v primeru, ko se deležniki ne morejo udeležiti projektnih dogodkov oz. so se na samem dogodku pozabili opredeliti okoli neke tematike. Poleg tega platforma omogoča mreženje projektnih/poslovnih idej. Vsak predstavnik zainteresirane javnosti lahko po opravljeni registraciji idejo odda, komentira druge ideje, pridobi kontakte potencialnih partnerjev na platformi ali kakorkoli drugače pripomore k boljši povezanosti deležnikov na območju Pohorja. ... več »
Spremenjene cone vrst in habitatnih tipov območij Natura 2000
06.01.2011
V letu 2010 smo na podlagi novo pridobljenih podatkih o vrstah in kartiranjih habitatnih tipov popravili nekatere cone vrst in habitatnih tipov območij Natura 2000. Vse sloje con v ESRI shp formatu najdete TU.... več »
Selitev OE Piran v Izolo
04.01.2011
Piranska območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave se je z novim letom preselila v Izolo, na Trg Etbina Kristana 1, med tržnico in pošto. Kljub novi lokaciji pa zaradi praktičnih in zgodovinskih razlogov ostajamo območna enota Piran in tako ohranjamo ime mesta, v katerem je bila v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja naravovarstvena služba ustanovljena in kjer je dolga leta delovala, sprva v okviru Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, zadnje desetletje pa v sklopu Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.Iz nove lokacije bo teren, ki ga zaposleni obvladujemo,  lažje in hitreje dosegljiv, bolj dostopni pa bomo tudi za večino naših strank in deležnikov. ... več »
4 letošnja številka N vestnika
17.12.2010
Izšla je 4 (zadnja) letošnja številka glasila zaposlenih na ZRSVN - N vestnik. 22 prispevkov o dogajanju na Zavodu v zadnjem četrtletju si lahko preberete TU.... več »
Izšla 24. številka revije Varstvo narave
17.12.2010
Izšla je nova, 24. številka revije Varstvo narave, v kateri si lahko preberete sledeče članke:  Sara STRAJNAR Izhodišča naravovarstvenega vrednotenja rečnih meandrov kot geomorfološke oblike na malih vodotokihInitial background for the conservation evaluation of meanders as a geomorphological form on small streamsMateja ŽVIKART Uresničevanje varstvenih ciljev iz Programa upravljanja območij Natura 2000 v kmetijski kulturni krajiniAttainment of conservation objectives from the Natura 2000 sites management programme in agricultural landscapeTina KLEMENČIČ, Mirjam GORKIČ, Metod ROGELJ Razvoj naravovarstvenih smernicDevelopment of nature conservation guidelinesDamjan VRČEK Analiza mnenj in dovoljenj za posege v populacije zavarovanih prosto živečih vrstAn analysis of opinions and permits for exploitation of populations of wild fauna and flora speciesTatjana BERNIK, Andreja SLAPNIK Inšpekcijski nadzor na področju ohranjanja naraveInspection Monitoring in the Sphere of Nature ConservationJasmina ŽUJO, Gregor DANEV Uporaba metod za vrednotenje ekosistemskih storitev na varovanih območjih naraveThe use of methods for economic evaluation of ecosystem services in protected areasGregor KOLMAN, Matjaž MIKOŠ, Meta POVŽ Ribji prehodi na hidroenergetskih pregradah v SlovenijiFish passages on hydroelectric power dams in Slovenia... več »
Dobrodošli na Panonskem morju
06.12.2010
Pri gradnji avtocestnega odseka Maribor – Lenart sta geologa Geološkega zavoda Slovenije Bogomir Jelen in Helena Rifelj pri Črnem lesu, naletela na pomembne dokaze o obstoju Panonskega morja.Ampak vrnimo se nekaj milijonov let nazaj …Na območju severovzhodne Slovenije se je od približno 17,6 milijoni let, pa vse do pred približno 5,3 milijoni let razprostiralo najprej morje in zatem vse manj slano jezero. Njegovo dno je bilo razčlenjeno v do 1000 metrov globoke tektonske kadunje in dvignjene tektonske podmorske hrbte. V te kadunje so reke iz Vzhodnih Alp prinašale velike količine materiala (blato, prod, pesek in jih z njim počasi zapolnjevale.  Material so tokovi, ko so izgubili svojo moč, odložili v obliki pahljač. Morje se je počasi pričelo spreminjati v slano jezero, jezero se je zapolnilo, voda je odtekla. Ostale so kamnine, ki nosijo v sebi zapisano zgodbo dogajanja v davni geološki preteklosti. Pri gradnji avtoceste med Mariborom in Lenartom je bil pri Črnem lesu odkrit del takšnega zapisa t.i. fosilnega globokomorskega vršaja.Strokovnjaka iz Geološkega zavoda Slovenije ter Andrej Grmovšek in Mojca Bedjanič iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave smo ugotovili, da je potrebno takšno geološko dediščino ohraniti. Ker le-to na terenu ni bilo izvedljivo, smo v sodelovanju z DARS–om pripravili informativno tablo, ki je postavljena na počivališču v Lormanju pri Lenartu. Ob geoloških zanimivosti so na njej predstavljene tudi naravne vrednote in kulturni zakladi ob avtocesti, ki poteka prav po dnu nekdaj obsežnega Panonskega morja.Več informacij pa si lahko preberete tudi v prispevku, ki sta ga pripravila dr. Bogomir Jelen in Helena Rifelj iz Geološki zavod Slovenije... več »
Aktivnosti na projektu Viri življenja / Izvori života
25.11.2010
Aktivnosti na projektu Viri življenja / Izvori života so v polnem teku. Na današnji predstavitvi projektnih rezultatov smo predstavili popis vodnih virov v Beli krajini, vodne vire v Parku Prirode Žumberak - Samoborsko gorje, raziskavo javnega mnenja o vodnih virih ter rezultate Javnega natečaja za prispevke o vodnih virih ter živalskih in rastlinskih vrstah, vezanih na vodne ekosisteme, ter rezultati fotografskega natečaja. Najboljše in nagrajene fotografije bodo tudi razstavljene.Sporočilo za medijeDodatno gradivoAnaliza javnega mnenja na projektu Viri življenja  ... več »
Razpis za opravljanje računovodskih storitev v letu 2011
23.11.2010
Na podlagi Sklepa o začetku postopka številka 8-IX-676/1-O-10/MD z dne 18.11.2010 objavljamo razpis za opravljanje računovodskih storitev v letu 2011. Vse zainteresirane ponudnike vabimo, da podajo svojo ponudbo v skladu z razpisanimi pogoji, navedenimi v tem povabilu do vključno dne 3. 12. 2010 do 12. ure. Povabilo k oddaji ponudbe.PonudbaIzjava o izpolnjevanju pogojevPodatki o ponudnikuIzpolnjevanje tehnične in kadrovske sposobnostiVzorec pogodbe... več »
Očiščen slani travnik pri Sv. Nikolaju
16.11.2010
V soboto, 13. novembra 2010 je piranska enota Zavoda RS za varstvo narave, v sodelovanju z Društvom za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES), že četrtič zapored organizirala akcijo preprečevanja zaraščanja sredozemskega slanega travnika pri Sv. Nikolaju v Ankaranu. Prvo akcijo smo na pobudo profesorja podiplomskega študija Varstva naravne dediščine, dr. Boštjana Anka, organizirali spomladi 2006.Sredozemski slani travnik pri Ankaranu je v preteklosti služil kot peščeno nogometno igrišče  ob priljubljenem kopališču Ankarančanov. Kopališče zaradi prevelike bližine Luke Koper in posledično prevelike blatnosti ni več aktualno, tudi nogometa tu ne igrajo več. Naravovarstveniki pa so kmalu ugotovili, da si zasluži posebno pozornost kot botanični biser. Izjemen je tudi  evropskem merilu, zato je od leta 2004 sestavni del ekološke mreže Natura 2000. Zanj je celo kneževina Monako prispevala sredstva, da smo leta 2006 uredili nad terenom dvignjeno pešpot, postavili table in predstavitveni bazen za školjke. Tako se je močvirnat predel, spremenili v priljubljeno sprehajališče, kjer zgodaj poleti lahko občudujemo obmorski lan in klasnato tavžentrožo. To je mogoče le na tem mestu v celi Sloveniji, drugje ti rastlini ne uspevata. V soboto se je akcije udeležilo rekordno število navdušencev (12) z vrtnimi škarjami, žago in samokolnico. Noben poganjek grmovnih ali drevesnih vrst na travniku (dren, robida, invazivka amorfa, kalina, bor…) ni bil varen pred njimi. Čeprav je skoraj zimski čas, je travnik po koncu akcije »zacvetel«.  Društvo za opazovanje in preučevanje ptic, Naravni rezervat Škocjanski zatok bo priskočil na pomoč tam, kjer roke niso dovolj. Tako nameravamo v naslednjih dneh še strojno odstraniti debelejše poganjke jesena, ki se na travnik širijo iz severne strani. Zahvala gre vsem udeležencem akcije, Mestni Občini Koper, ki bo poskrbela za odvoz rastlinskega materiala, predvsem pa podjetju Noemar, ki nam je na koncu akcije prijazno ponudilo odlično toplo joto in pijačo v gostilni San Nicolo v Ankaranu. ... več »
Biotska pestrost gostuje v Državnem zboru
15.11.2010
Danes je bila v preddverju velike dvorane Državnega zbora, Šubičeva ulica 4, Ljubljana, odprta razstava "Biotska raznovrstnost je življenje. Naše življenje. Razstavo je kot slavnostni govornik odprl predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar. Zbrane sta nagovorila tudi direktor Zavoda RS za varstvo narave dr. Darij Krajčič in soavtorica razstave mag. Martina Kačičnik Jančar. Razstavo je pripravil Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in je posvečena obeležitvi mednarodnega leta biotske raznovrstnosti. Razstavo so pripravili: Martina Kačičnik Jančar, Tina Trampuš, Aleksandra Anzulović, Mateja Kocjan. Avtorji fotografij: Andrej Hudoklin, Samo Jenčič, Matej Petkovšek, Jurij Gulič, Tina Trampuš, Dušan Klenovšek, Mateja Kocjan, Aleksandra Anzulović, Marko Koračin, arhiv ZRSVN. V  kulturnem programu je sodeloval pevski zbor Cantemus pod vodstvom zborovodkinje Andreje Martinjak, ki je zapel pesmi Stoji mi poje (priredba Marij Kogoj), je pa davi slanca pala (koroška, priredba Matej Hubad) in Dajte, dajte (istrska, priredba Aldo Kumar). Program je povezovala Mateja Kocjan. Razstava bo v Državnem zboru na ogled do vključno petka, 19. novembra 2010. Ogled je možen za vse obiskovalce v okviru delovnega časa Državnega zbora, tako da se prijavijo v recepciji, organizirane skupine pa vsak delavnik po predhodnem dogovoru s Službo za odnose z javnostmi.  ... več »
Predstavitev projekta Revitalizacija belokranjskih steljnikov
10.11.2010
V okviru projekta REVITALIZACIJA BELOKRANJSKIH STELJNIKOV, pristop LEADER, Lokalna razvojna strategija Dolenjske in Bele krajine za obdobje 2007-2013 Vas vabimo na predstavitev projekta »Revitalizacija belokranjskih steljnikov - LAS LEADER LIN 2009«.Dobimo se v četrtek, 18. novembra 2010, ob 11. uri na informacijski točki Vinomerski steljniki pri Metliki. Ogledali si bomo ročno košnjo steljnikov in uživali ob predstavitvi in spoznavanju idile.Predstavitev projekta se bo nadaljevala s tiskovno konferenco,ki bo ob 13. uri na Kmetiji Pečarič, v Čurilah.Veselimo se srečanja z vami!VABILO in VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO... več »
Predstavitev rezultatov projekta Viri življenja
09.11.2010
Zavod RS za varstvo narave vas vabi na predstavitev rezultatov projekta Viri življenja, ki bo v četrtek 25. novembra 2010 ob 16. uri v Kulturnem domu Semič.Več informacij v VABILU.... več »
Morski datlji naj ostanejo v morju
21.10.2010
Konec prejšnjega tedna, je v prostorih Palače Manzioli v Izoli potekal posvet z naslovom Morski datlji naj ostanejo v morju. Dogodek smo pripravili v okviru projekta Morski datlji? Ne, hvala!, ki ga izvaja Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju s številnimi organizacijami in ob finančni podpori Kneževine Monako. S tem smo naredili nov korak pri vzpodbujanju sodelovanja med strokovnimi inštitucijami, nadzornimi organi, turističnimi in nevladnimi organizacijami.Podrobnejše informacije in zaključke najdete v sporočilu za medije.... več »
Skupna SWOT delavnica in vizija Pohorja
29.09.2010
Izjemnost Pohorja v vsakem od nas vzbudijo ponos in zavedamo se, da je njihovo ohranjanje naš največji izziv! Zavedajoč se izziva smo v okviru projekta NATREG že v letu 2009 začeli sklop različnih posvetovanj, delavnic, izobraževanj in individualnih sestankov, s katerimi želimo doseči soglasjeo prihodnjih usmeritvah razvoja Pohorja. Ker se zavedamo pomembnosti Pohorja ne le za živali in rastline, ki tam uspevajo, pač pa tudi za ljudi, ki s Pohorjem živite, lahko ključne izzive območja Pohorja obravnavamo le skupaj z vami.V letošnjem juniju smo tako s pomočjo delavnic že identificirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti na področju gozdarstva, kmetijstva in turizma, zato sedaj nadaljujemo s skupno analizo vseh dejavnosti, ki so prisotne na pilotnem območju Pohorje, s ciljem vključitve slehernega deležnika v oblikovanje vizije razvoja tega območja.Vljudno Vas vabimo, da se nam v četrtek, 14. oktobra 2010, v hotelu Arena v Mariboru, pridružite na delavnici, na kateri bomo dopolnili analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ter oblikovali vizijo razvoja pilotnega območja Pohorje.V postopku oblikovanja vizije pilotnega območja Pohorje vas potrebujemo, saj ste ravno vi eni izmed glavnih uporabnikov tega edinstvenega območja. Več informacij tudi v priloženem VABILU.... več »
Nova številka N vestnika
29.09.2010
Izšla je nova, že 27 številka internega glasila zaposlenih na Zavodu RS za varstvo narave. N vestnik št. 27 (3/2010)... več »
Publikacije v sklopu projekta Viri življenja
02.09.2010
Zavod RS za varstvo narave je v okviru projekta »Viri življenja« izdal del promocijskega gradiva, ki je predviden v prijavnici projekta. V prvem sklopu smo pripravili trojezično zloženko s splošnimi informacijami o projektu, ki je oblikovana kot mapa, v katero bo možno zložiti vse naslednje zloženke. Prav tako je bil izdan zvezek za zapise iz narave ter plakata, ki prikazujeta značilno in ogroženo živalstvo ter rastlinstvo, ki je prisotno v vodnih virih Bele krajine.Uvodna zloženkaPlakat o živalstvuPlakat o rastlinstvu... več »
Razpis za izdelavo projekta za izvedbo za namestitev priveznih mest na območju Naravnega rezervata Strunjan
24.08.2010
Na podlagi Sklepa o začetku postopka 8-IX-458/1-O-10/PP, z dne 20. 08. 2010 objavljamo Povabilo k oddaji ponudb za Izdelavo projekta za izvedbo za namestitev priveznih mest na območju Naravnega rezervata Strunjan.Vabimo vas, da nam do 20. 9. 2010 podate pisne ponudbe (glej povabilo k oddaji ponudbe).Dokumentacija:Povabilo k oddaji ponudbeObrazec - Podatki o ponudnikuObrazec - Izjava o izpolnjevanju pogojevVzorec pogodbeV pomoč je na voljo še Poročilo o kartiranju habitatnih tipov in popis vrst na morskih zavarovanih območjih NS Debeli rtič, NR Strunjan in NS Rt Madona, s slikovnimi prilogami:Prikaz profilov vzorčenjaPrikaz razporejenosti habitatnih tipom morskega dnater Uredba o Krajinskem parku Strunjan... več »
Prosto delovno mesto naravovarstvenega svetovalca
03.08.2010
Zavod RS za varsvo narave razpisuje prosto delovno mesto naravovarstvenega svetovalca na Območni enoti v Mariboru. Kandidat-ka mora izpolnjevati naslednje pogoje:• imeti najmanj univerzitetno izobrazbo- smer geografija • zaželeno obvladovanje programskega orodja ArcMap ali drugega primerljivega GIS orodja• poznavanje področja varstva narave• znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina in nemščina prednostno)• obvladovanje programskega okolja Windows in Office• dobre komunikacijske sposobnosti, samoiniciativnost in sposobnost timskega dela• zaželene delovne izkušnje• vozniški izpit B kategorijeDelovno razmerje se sklepa za določen čas 36 mesecev (delo na projektu) in sicer od 01.09.2010 do 31.08.2013, s polnim delovnim časom.Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do vključno 11.08.2010 na naslov: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor, s pripisom: »za razpis«.  ... več »
Nova informativna tabla o reki Savinji
28.07.2010
Zavod RS za varstvo narave bo v sklopu Flosarskega bala pripravil  otvoritev informativne table, ki predstavlja reko Savinjo (hidrološka naravna vrednota) in predstavlja splavarstvo na tej reki. Otvoritev bo potekala v sklopu 50. Flosarskega bala in praznovanja občinskega praznika Občine Ljubno, v četrtek 29. julija ob 19h v Vrbju na Ljubnem ob Savinji.Več informacij v vabilu in sporočilu za medije.Vljudno vabljeni! ... več »
Išče se živ - rogač ali kozliček
28.06.2010
Tako kot že nekaj let zapored tudi letos na Zavodu zbiramo podateke o pojavljanju katerega od naslednjih vrst hroščev: rogača, bukovega kozlička in alpskega kozlička.   Če ste opazili katerega izmed opisanih hroščev, vas prosimo da ta podatek sporočite na Zavod RS za varstvo narave na telefonsko številko 02 333 13 75 (Martin Vernik) ali na elektronsko pošto martin.vernik@zrsvn.si.Prosimo vas, če navedite vsaj naslednje tri podatke:  - natančno lokacijo najdbe (npr. hišna številka, koordinate Naravovarstveni atlas -  www.naravovarstveni-atlas.si ),  - datum najdbe in  - vaše ime. Zaradi možnih zamenjav bomo zelo veseli, če lahko dodate fotografijo opaženega hrošča. Naprošamo vas, da živali pustite v naravi, kjer jih opazilte, saj potrebujemo le podatke in ne primerkov. Naj še omenimo, da je vsaka najdba dragocen podatek in tako lahko sedaj tudi sami pripomorete k ohranjanju narave in njenemu raziskovanju.  Več informacij o akciji najdete tu.... več »
Zaključek natečaja za belokranjske steljnike
22.06.2010
Javni natečaj za izdelavo celostne grafične podobe projekta »Revitalizacija belokranjskih steljnikov« se je zaključil. Vse informacije o natečaju nadete v prilogi. ... več »
Javno naročilo za nakup in najem vozil
04.06.2010
Na spodnji povezavi najdete razpisno dokumentacijo javnega naročila »Odkup obstoječih rabljenih vozil, dobava in operativni najem novih vozil« in »Cenitev vrednosti rabljenih vozil z opisom stanja«.... več »
Dva javna natečaja v sklopu projekta Viri življenja
28.05.2010
Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, razpisuje v okviru projekta»VIRI ŽIVLJENJA« dva javna natečaja za fotografije in prispevke o vodnih virih (izviri, vodne jame, kali, jezera, ribniki, mlake, vodnjaki) ter živalskih in rastlinskih vrstah, vezanih na vodne ekosisteme (dvoživke, kačji pastirji in druge vodne in obvodne žuželke, plazilci ter vodne in obvodne rastline).Vsebini razpisa sta objavljeni na:Javni natečaj za fotografije in Javni natečaj za prispevke... več »
Razpis za idelavo CGP za projekt Revitalizacija belokranjskih steljnikov
27.05.2010
Občina Črnomelj razpisuje natečaj za izdelavo CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE, ki bo predstavljala projekt »REVITALIZACIJA BELOKRANJSKIH STELJNIKOV« in s katero bo le ta čim bolj prepoznaven v javnosti. Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) pristop LEADER, Lokalna razvojna strategijaDolenjske in Bele krajine za obdobje 2007‐2013.Vsebina razpisa... več »
Kartiranja habitatnih tipov dostopna na spletni strani
19.05.2010
Habitatni tip ali tip življenjskega prostora je značilen življenjski prostor rastlinskih in živalskih vrst (npr: vlažni travnik, barje, hrastov gozd, reke in potoki…). Kartiranje habitatnih tipov je hitra in natančna metoda, ki v razmeroma kratkem času omogoča pridobiti kar največ informacij o stanju in strukturi habitatnih tipov v nekem prostoru. Na spletni strani Zavoda so sedaj dostopna vsa dosedanja kartiranja. ... več »
Zavod osvešča udeležence Internautike
06.05.2010
V Marini Portorož bosta od 11. do 16. maja tudi Zavod RS za varstvo narave, območna enota Piran in Morigenos, društvo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev, na stojnici skrbela za odgovoren odnos do našega morja. Vsako leto se ljubitelji plovil in navtičnega turizma množično udeležijo razstave Internavtica, kjer je njihova pozornost usmerjena predvsem k plovilom in njihovim novostim. Ker pa se povečuje tudi zavedanje o pomenu odgovornega odnosa do okolja, torej morja, so določene vsebine posvečene tudi temu.Več v sporočilu za medije. ... več »
Prosto delovno mesto naravovarstvenega svetovalca
04.05.2010
Zavod RS za varstvo narave razpisuje prosto delovno mesto naravovarstvenega svetovalca na Območni enoti v Novem mestu. Kandidat-ka mora izpolnjevati naslednje pogoje:• imeti najmanj univerzitetno izobrazbo – smer gozdarstvo• obvladovanje programskega orodja ArcMap ali drugega primerljivega GIS orodja• obvladovanje dela z bazami podatkov (Access,…)• poznavanje področja varstva narave• znanje vsaj enega tujega jezika• obvladovanje programskega okolja Windows in Office• dobre komunikacijske sposobnosti, samoiniciativnost in sposobnost timskega dela• zaželene delovne izkušnje• vozniški izpit B kategorijeDelovno razmerje se sklepa za določen čas 12 mesecev (nadomeščanje začasno odsotnega delavca) z možnostjo podaljšanja, s polnim delovnim časom 40 ur tedensko.Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do vključno 17.05.2010 na naslov: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Novo mesto, Adamičeva ulica 2, 8000 Novo mesto, s pripisom: »za razpis«.  ... več »
Zaključek javnega natečaja za projekt Viri življenja
04.05.2010
Na podlagi prijavnice za projekt VIRI ŽIVLJENJA/IZVORI ŽIVOTA, sporočamo, da je javni natečaj uspešno zaključen. Več informacij. ... več »
Dve novi delovni mesti na ZRSVN
23.04.2010
Zavod RS za varstvo narave razpisuje dve delavni mesti na Osrednji enoti v Ljubljani in sicer:Strokovni sodelavec-ka v finančno – kadrovski službi terNaravovarstveni svetovalec Kandidata morata izpolnjevati naslednje pogoje:Strokovni sodelavec-ka v finančno – kadrovski službi  • imeti najmanj univerzitetno (VII/2) izobrazbo ekonomske smeri, zaželena smer računovodstvo in revizija• zaželene delovne izkušnje na finančnem, kadrovskem področju ali računovodstvu v javnem sektorju• poznavanje predpisov s področja financiranja javnega sektorja in kadrovskega področja (predvsem javnih zavodov) ter poznavanje delovanja in organiziranosti javnih zavodov • pripravljenost opravljanja različnih nalog• znanje angleškega jezika• računalniška pismenost, dobro obvladovanje Excell-a • samoiniciativnost in komunikacijske sposobnosti• vozniški izpit B kategorijeDelovno razmerje se sklepa za določen čas 14 mesecev (do 31.07.2011) z možnostjo podaljšanja, s polnim delovnim časom.Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do vključno 07.05.2010 na naslov: Zavod RS za varstvo narave, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, s pripisom: »za razpis-ekonomija«. Naravovarstveni svetovalec (na Osrednji enoti)• imeti najmanj univerzitetno izobrazbo – smer biologija, gozdarstvo, geografija • poznavanje področja varstva narave• zaželeno poznavanje programskega orodja Arc Wiev• znanje vsaj enega tujega jezika• poznavanje programskega okolja Windows in Office• samoiniciativnost in komunikacijske sposobnosti• zaželene delovne izkušnje• vozniški izpit B kategorijeDelovno razmerje se sklepa za določen čas 14 mesecev (do 31.07.2011) z možnostjo podaljšanja, s polnim delovnim časom.Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do vključno 07.05.2010 na naslov: Zavod RS za varstvo narave, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, s pripisom: »za razpis«. ... več »
Podvodna kamera na piranski Punti
12.04.2010
Na spletni povezavi si še vedno lahko pogledate podvodno življenje na piranski Punti.... več »
Biotska raznovrstnost in podnebne spremembe
07.04.2010
Društvo za varstvo okolja Bled in Zavod RS za varstvo narave, OE KranjVabita na predavanje:BIOTSKA RAZNOVRSTNOST IN PODNEBNE SPREMEMBENa predavanju bo Metod Rogelj, vodja kranjske območne enote Zavoda predstavil pestrost rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov na območju občine Bled in v okolici. Posebej bodo obravnavani tisti, ki so bolj občutljivi na spremembe oziroma imajo večjo vlogo pri omilitvi posledic podnebnih sprememb. Predavanje bo v četrtek, 8.4.2010 ob 18h v Knjižnici Bled.Pridružite se nam! ... več »
Natečaj za izdelavo logotipa
01.04.2010
Objavljamo Natečaj za izdelavo logotipa za pripravo pripravo vsebin za zloženke izbranih vodnih virov - celostna grafična podoba za projekt "Viri življenja/Izvori života"Vsebina razpisa.  ... več »
N vestnik 1/2010
01.04.2010
Izšla je prva letošnja številka N Vestnika.N Vestnik 1 / 2010  ... več »
7.000 žab prenešenih na mrestišče
26.03.2010
Pomlad je čas selitve žab na mrestišča. V obdobju štirih dni po postavitvi varovalne ograje ob Gornjem kalu smo jih na odseku mimo vaške ceste našteli že skoraj 7.000, pri čemer so veliko večino predstavljale navadne krastače, nekaj pa je bilo tudi rjavih žab (rosnice) in planinskih pupkov. V akcijo so se aktivno vključili otroci OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja. Dvoživke bo kmalu potrebno prenašati tudi v obratni smeri: iz območja kala preko ceste na južno stran vasi. Tudi v tej fazi akcije bo vsakršna pomoč dobrodošla (za sodelovanje pokličite Simčič Mateja na 031/355-112).... več »
Žabe se selijo na mrestišča
19.03.2010
Zunaj se že topli in v naslednjih dneh se bodo dvoživke selile na mrestišča. Na pobudo novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave in s finančno pomočjo Občine Črnomelj, bomo 20. marca začeli z akcijo »Pomagajmo dvoživkam prečkati cesto« v vasi Hrast pri Vinici. Več informacij v sporočilu za medije... več »
Izšla je nova številka Varstva narave
18.03.2010
Izšla je 23 številka revije Varstvo narave. kjer lahko preberete:Primož PRESETNIK, Andrej HUDOKLIN, Nataša ZUPANČIČVarstveni ukrepi za ohranjanje kotišča netopirjev med obnovo cerkve svetega Duha v Črnomlju – Stavbe Kulturne dediščine Gregor KALAN, Tanja KOŠARRazvoj in uporaba metode za spremljanje velikosti populacije velikonočnice (Pulsatilla grandis) Damijan DENAC, Urška KOCE, Davorin TOME in Al VREZEC Lov in upravljanje populacij ptic Vesna VILAR Ozaveščanje. Med umom in zavestjo Tina KLEMENČIČ Načelo previdnosti in primeri njegove uporabe v praksi ... več »
Predavanje Misli globalno, deluj lokalno: ohrani naravo v Izoli
12.02.2010
Leto 2010 je Mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Pod geslom ''Biotska raznovrstnost je življenje. Biotska raznovrstnost je naše življenje.'' povsod po svetu potekajo številne aktivnosti. Zavod RS za varstvo narave, območna enota Piran, ob tej priliki postavlja razstavo o bogastvu strunjanske lagune Stjuža.Odprtje razstave o strunjanski Stjuži bo v petek, 19. februarja 2010 ob 19 uri v Palači Manzioli v Izoli. Mag. Robert Turk in Tina Trampuš bosta na predavanju ob otvoritvi z naslovom Misli globalno, deluj lokalno: ohrani naravo v Izoli spregovorila o naravi v občini Izola in krajinskem parku Strunjan, o tem kako jo ohranjamo in kako lahko vsak od nas k temu nekaj prispeva že danes.Prireditev  organizira  Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave pod pokroviteljstvom Občine Izola in  Ministrstva za kulturo RS. ... več »
Knjižica "Zakladi Pohorja"
20.01.2010
Pohorje je povezalo tri institucije in nastala je nova knjižica o Zakladih Pohorja...... več »
Razpis za prosto delovno mesto na OE Novo mesto
13.01.2010
Zavod RS za varstvo narave razpisuje prosto delovno mesto naravovarstvenega svetovalca na Območni enoti v Novem mestu Kandidat-ka mora izpolnjevati naslednje pogoje:   - imeti najmanj univerzitetno izobrazbo – smer gozdarstvo; - obvladovanje programskega orodja ArcMap ali drugega primerljivega GIS orodja; - obvladovanje dela z bazami podatkov (Access,…); - poznavanje  področja varstva narave; - znanje vsaj enega tujega jezika; - obvladovanje programskega okolja Windows in Office; - dobre komunikacijske sposobnosti; - samoiniciativnost in sposobnost timskega dela; - zaželene delovne izkušnje;  - vozniški izpit B kategorije.Delovno razmerje se sklepa za določen čas 5 mesecev (nadomeščanje začasno odsotnega delavca) z možnostjo podaljšanja, s polovičnim delovnim časom 20 ur tedensko.Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do vključno 23.01.2010 na naslov: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Novo mesto, Adamičeva ulica 2, 8000 Novo mesto, s pripisom: »za razpis«.  ... več »
Razpis za prosto delavno mesto na OE Maribor
08.01.2010
Zavod RS za varstvo narave razpisuje prosto delovno mesto naravovarstvenega svetovalca na Območni enoti v Mariboru. Kandidat-ka mora izpolnjevati naslednje pogoje:• imeti najmanj univerzitetno izobrazbo- smer gozdarstvo (prednostno), biologija, • obvladovanje programskega orodja ArcMap ali drugega primerljivega GIS orodja,• obvladovanje dela z bazami podatkov (Access,…),• poznavanje področja varstva narave,• znanje vsaj enega tujega jezika,• obvladovanje programskega okolja Windows in Office,• dobre komunikacijske sposobnosti, samoiniciativnost in sposobnost timskega dela,• zaželene delovne izkušnje,• vozniški izpit B kategorije.Delovno razmerje se sklepa za določen čas 15 mesecev (delo na projektu) z možnostjo podaljšanja za 3 mesece oziroma do zaključka projekta, s polnim delovnim časom.Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do vključno 16.01.2010 na naslov: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor, s pripisom: »za razpis«.  ... več »
Kratko poročilo o delu Zavoda
18.11.2009
Zavod RS za varstvo narave je pripravil Kratko poročilo o delu Zavoda RS za varstvo narave od 2003-2008. Zavod sicer vsako leto pripravi natančno poročilo o delovanu v preteklem letu, sedaj pa smo pripravili tudi poljudno publikacijo, kjer so predstavlajeni vidnejši dosežki Zavoda v tem šetletnem obdobju.  ... več »
Stjuža gostuje v Izoli
06.10.2009
Razstava Bogastvo lagune predstavi laguno Stjuža v Strunjanu kot dragocen življenjski prostor rastlin in živali  na slovenski obali. Obenem poudari razloge in možnosti za njeno ohranitev in razvoj trajnostnega turizma.Stjuža je edina slovenska morska laguna in je del Krajinskega parka Strunjan. Ime Stjuža izvira iz italijanske besede chiusa (zaprta). Pred približno 200 leti so jo z nasipom ločili od morja, z njim pa jo še vedno povezuje pretočni kanal.Razstava bo do 15. novembra 2009 postavljena v Mestni knjižnici Izola, Ulica Osvobodilne fronte 15, Livade - Izola. V četrtek, 15.10.2008, ob 19.00, bo v prostorih knjižnice tudi predavanje predstavnice Zavoda RS za varstvo narave, območne enote Piran, o naravi v občini Izola in Krajinskem parku Strunjan.  ... več »
USTAVIMO GRIPO
09.09.2009
VSE  INFORMACIJE SO NA VOLJO NA SPLETNEM MESTU: www.ustavimogripo.si... več »
Nova zgibanka iz serije BONTON
13.07.2009
V poletnih mesecih več časa preživimo v naravi. Na Zavodu smo pripravili že tretjo zgibanko iz serije Bonton - letos posvečeno goram. Bonton - na obisku v gorah nas tako na prijeten in zabaven način opozori, kako naj se vedemo v gorah, kjer smo tako kot drugje v naravi le gostje.V preteklih letih smo pripravili že Bonton - na obisku v naravi in Bonton - na obisku ob morju.Sporočilo za medije.... več »
Razstava o Stjuži gostuje v knjižnici v Piranu
15.06.2009
Razstava Bogastvo lagune predstavi laguno Stjuža kot dragocen življenjski prostor za rastlinske in živalske vrste na slovenski obali. Obenem poudari razloge in možnosti za njeno ohranitev in razvoj trajnostnega turizma.Laguna Stjuža je edina slovenska morska laguna in je del Krajinskega parka Strunjan. Ime Stjuža izvira iz italijanske besede chiusa (zaprta). Pred približno 200 leti so jo z nasipom ločili od morja, z njim pa jo še vedno povezuje pretočni kanal.Razstava bo do konca julija 2009 postavljena v Mestni knjižnici Piran, Župančičeva 4 v Piranu. Pot iz Tartinijevega trga do knjižnice je označena na priloženi karti.  ... več »
Ste videli hrošča? Povejte še nam!
01.06.2009
V toplih poletnih mesecih svoj prosti čas radi preživljamo v objemu gozdov. Eni nabiramo gobe, drugi pa se le skrijemo pred sončno pripeko. V tem času imajo višek aktivnosti nekatere vrste hroščev– vsem dobro znani rogač in nekoliko manj poznani, a nič manj pomembni alpski kozliček, hrastov in bukov kozliček. Vse vrste so zavarovane in kažejo dobro ohranjenosti listnatih gozdov. Hrošči so največja živalska skupina, živijo pa v različnih življenjskih okoljih. Nekateri so vezani tudi na vodno okolje, čeravno hrošče ljudje ponavadi povezujemo z lesom. Za živalske in rastlinske vrste je vsaka država članica Evropske unije dolžna opredeliti območja Natura 2000. Tako je tudi Slovenija opredelila območja za hrošče, ki se pojavljajo v Sloveniji, na območju Evropske unije pa so redki in ogroženi in so tako tudi pokazatelj ohranjenosti našega okolja.V preteklih letih so bili bralci nekaterih medijev že pozvani, da pripomorejo k poznavanju razširjenosti teh dveh hroščev. Odziv je bil odličen, zato hvala vsem, ki ste Zavodu RS za varstvo narave že posredovali podatke. Letos z akcijo zbiranja podatkov nadaljujemo.Kako lahko pripomorete k boljšemu poznavanju teh zanimivih vrst hroščev? Če morebiti opazite katerega izmed hroščev na objavljeni fotografiji prosimo, da podatek sporočite Zavodu RS za varstvo narave na telefonsko številko 02/ 333 13 75 (Martin Vernik) ali na elektronsko pošto martin.vernik@zrsvn.si. Pri tem je pomembno, da nam sporočite čim bolj natančno lokacijo, kje ste hrošča opazili (npr. naslov in hišno številko, GPS koordinate), datum in če želite tudi avtorja podatka. Zelo bomo veseli, če boste priložili še fotografijo hrošča ali pa celo fotografijo kraja, kjer ste katerega izmed teh dveh hroščev opazili. S podatki bomo lahko bolje spoznali dejansko ohranjenost našega okolja, vsak podatek pa bo koristil tudi pri usmerjanju raznih aktivnosti v prostoru. Tako bodo ta čudoviti svet žuželk lahko opazovali tudi naši zanamci.Več o rogaču, alpskem kozličku, bukovem kozličku, hrastovem kozličku ... več »
Sanirali smo dve lipi
28.05.2009
Zadlog se ponaša z veliko  mogočnimi hišnimi drevesi. Tako imamo  samo v Zadlogu za naravne vrednote določenih kar 9 lip. Lipa je že od nekdaj zelo spoštovana drevesna vrsta. Velika in gosta krošnja zagotavlja globoko senco, zato jo je marsikateri gospodar posadil v bližino svojega doma. V zadnjih letih smo zaradi varnosti in izboljšanja stanja drevesa, sanirali tudi nekaj dreves v Zadlogu. Po letu 2007, ko je prišla na vrsto najdebelejša-Ivanjškova lipa, smo v letošnji pomladi sanirali lipo pri hiši št.35, po domače ''pri Majnku'', ter lipo pri hiši št. 39, po domače ''pri Ozbiču''.Vsako drevo zahteva individualno obravnavo, saj so razmere v katerem je raslo in trenutna situacija, povsem različne. Ker ima vsak poseg določen vpliv na drevo, velja, da nobene veje ne smemo odstraniti brez tehtnega razloga. Pred odločitvijo o posegu, je potrebno temeljito raziskati stanje drevesa, predvideti kako se bo drevo odzivalo. Lipa pri Majnku je bila poškodovna zaradi udara strele in zato se je posušil eden od vodilnih vrhov drevesa, ki je postal nevaren za okolico. Sanacija je bila izredno zahtevna, saj se je posušen vrh dvigal vse do višine 30m, izvajalec pa je z dvigalom dosegel samo dobrih 20m višine. Suhi del krošnje je bil odstranjen, krošnja pa ustrezno razbremenjena in oblikovana. Sanacijo je na našo prošnjo financirala občina Idrija, za kar se iskreno zahvaljujemo.Zavod za varstvo narave je poskrbel za denarna sredstva za sanacijo še enega drevesa v občini Idrija. Odločili smo se za sanacijo na lipi pri Ozbiču. Tudi to lipo je prizadela strela, odlomljen vrh pa je ležal v krošnji. Iz krošnje so bili odstranjene vsi suhi in odlomljeni deli krošnje in sicer na tak način, da je po posegu ohranjena statična stabilnost in simetričnost lipe.S tem smo nekako zaključili s trenutnimi potrebami po posegih na drevesih v Zadlogu. Seveda so nepredvideni dogodki, kot so strele, viharji  ali nenadno sušenje dreves vedno mogoče. Domačini v Zadlogu so nas opozorili, da so udari strele v drevesa v zadjih letih še posebej pogosti, zato predvidevamo, da bodo sanacije potrebne tudi v bodoče.... več »
Visoki obisk iz Monaka
27.05.2009
Območne enote Piran, Kranj in Nova Gorica na podlagi Sporazuma o sodelovanju s Kneževino Monako opravljajo številne naloge. Sodelovanje zelo plodno poteka že od leta 2004.Poročila o aktivnostih za posamezno leto.  Te dni nas bo s svojim obiskom počastil predstavnik Kneževine Monako Wilfrid Deri in skupaj si bomo ogledali rezulatate nekaterih akcij v projektu:Ureditev informacijskih tabel ob Divjem jezeru.Ogled gnezdilnic za kononoge čuke in kozače na Jelovici (območje Natura 2000)Pokljuka - Mrzli studenec, Goreljek (aktivnosti, ki jih izvaja TNP) Dogovorili se bomo tudi o okvirnem programu sodelovanja v letih 2010-2012.   ... več »
Prestavili gnezdo bele štorklje
14.04.2009
V občini Križevci pri Ljutomeru je evidentiranih 8 gnezd, med drugim tudi gnezdo v Lukavcih, ki stoji na zemljišču g. Vaupotiča.  G. Vaupotič je naprosil Zavod RS za varstvo narave OE Maribor, da preuči možnosti za prestavitev gnezda štorklj na primernejše mesto. V sodelovanju z Elektro Maribor, OE Gornja Radgona smo zagotovili premestitev gnezda. Izvajalci del so bili iz SE Elektro Gradnje Ljutomer. Zadevo je v celoti podprl in financiral Elektro Maribor d.d.; Postavili so prav poseben drug za gnezdo štorklje in gnezdo tudi preselili.Po podatkih evidenc, ki jih vodi Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), naj bi bilo v Severovzhodni Sloveniji okrog 300 štorkljinih gnezd. Precejšnjo število gnezd se nahaja na drogovih, ki so v sistemu elektroenergetske oskrbe.... več »
Velikonočnica že cveti
12.03.2009
Zavarovana stepska velikonočnica (Pulsatilla grandis), ki jo pri nas najdemo le še na štirih rastiščih, že cveti. Tako lahko pravo cvetlično preprogo opazujemo na zavarovanem rastišču v Ponikvi.Več informacij v sporočilu za medije.... več »
Za čim večje vključevanje v ukrepe KOP
27.02.2009
Zavod RS za varstvo narave je s pomočjo Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano izdal štiri zloženke za promocijo ukrepov Kmetijsko okoljskih plačil (KOP). Vsebino smo pripravili na ZRSVN, finčno pa je zloženke omogočil MKGP. Zloženke si lahko ogledate in natisnete:Pozno košeni travniki - pestrost življenja (Ukrep Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov)  Kosec, zaklad mokrotnih travnikov (Ukrep Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000) Strašnični in temni mravljiščar - travniška igralca (ukrep Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev) Harmonija ptic in metuljev (Ukrep Ohranjanje steljnikov) ... več »
Vožnja v naravi
17.02.2009
Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo spletno stran namenjeno omejitvam vožnje v naravi.Vabljeni k ogledu!... več »
Ustanovljeno združenje sredozemskih morskih in obalnih zavarovanih območij – MedPAN
07.01.2009
V začetku novembra lanskega leta je potekala ustanovna skupščina združenja sredozemskih morskih in obalnih zavarovanih območij MedPAN (Mediterranean Protected Areas Network). Združenje je bilo ustanovljeno na osnovi francoskega pravnega reda, o ustanovitvi je bila seznanjena Prefektura regije Var, sklep o ustanovitvi pa objavljen v uradnih objavah regije Var 22. Novembra 2008. Na skupščini je sodelovalo devet ustanovnih članov, med njimi tudi Zavod RS za varstvo narave. Ostali ustanovni člani so: Narodni park Port-Cros (Francija), Narodni park Kornati (Hrvaška), Egiptovska okoljska agencija, Narodni park Zakynthos (Grčija), Morski naravni rezervat Miramare (Italija), ADENA (Francija), WWF Francija in WWF Turčija. Začasnemu izvršnemu odboru združenja predseduje Jean-Pierre Nicol (Narodni park Port-Cros), za namestnika pa je bil izvoljen Robert Turk (Zavod RS za varstvo narave).Številna druga zavarovana območja in različne organizacije, zadolžene za upravljanje z morskimi zavarovanimi območji, vključno z Regionalnim centrom za zavarovana območja (RAC/SPA), ki deluje v okviru Sredozemskega akcijskega načrta (MAP), so napovedale svojo vključitev v združenje v prihodnjih mesecih. Na generalni skupščini združenja, ki bo sklicana v mesecu maju, bodo člani združenja sprejeli strategijo delovanja združenja za prvo triletno obdobje ter akcijski načrt za njeno uresničevanje. Predvideno je tudi oblikovanje znanstvenega in posvetovalnega odbora. Zapisnik ustanovne skupščineStatut združenja (v francoščini, v angleščini)Več o združenju... več »
Ljubljansko barje je postalo krajinski park
12.12.2008
S tem dogodkom je po dolgoletnih prizadevanjih končno tudi formalno storjen korak naprej v prizadevanjih po ohranitvi tega edinstvenega koščka Slovenije.Projekt je vodilo Ministrstvo za okolje in prostor, vloga Zavoda RS za varstvo narave pa je bila izključno strokovna podpora. Zavod je izdelal strokovne podlage, ki obsegajo naravovarstveno vrednotenje prostora ter predlog meje in varstvenih območij krajinskega parka. Z Ministrstvom je sodeloval tudi pri sami pripravi uredbe, usklajevanju z občinami, na javnih obravnavah in pri oblikovanju stališč do pripomb javnosti. Svoja predstavnika je imel tudi v programskem in strokovnem svetu projekta.Več informacij in gradiva:http://www.kplb.mop.gov.si/http://www.ljubljanskobarje.si/krajinski-park.php... več »
Urejene poti s klifa na Debelem rtiču
02.12.2008
Zavod RS za varstvo narave, OE Piran, je s finančno pomočjo Kneževine Monako, izvedel sanacijo erozijskih jarkov na območju klifa na Debelem rtiču. Del obale na skrajnem zahodnem delu polotoka Debeli rtič med Mladinskim zdraviliščem in okrevališčem Rdečega križa Slovenije in počitniškim kompleksom Ministrstva za obrambo je  s pripadajočim 200 metrskim pasom od leta 1991 zavarovano kot naravni spomenik. Na rtiču je izoblikovana, za slovenski del Istre značilna obala - klif. Z vrha klifa so doslej do morja vodile številne neutrjene poti, ki so jih v brežino klifa s hojo in zasilnimi pripomočki nadelali obiskovalci območja. Zaradi hoje po neodpornem laporju s časom nastanejo pravi jarki. V njih se material še bolj spira, s tem pa se povečuje krušenje klifa.Piranska območna enota Zavoda RS za varstvo narave je v teh dneh s pomočjo sredstev, ki jih za naravovarstvene aktivnosti prispeva Kneževina Monako dva jarka uredila s kamnitimi bloki. Projekt je vreden okrog deset tisoč €. Hoja po tako urejenih stopnicah je sedaj lažja in bolj varna, vendar še vedno na lastno odgovornost.Še več informacij v sporočilu za medije.... več »
Sanirali smo medloško platano
28.11.2008
Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje, je za poškodovano medloško platano izdal strokovno mnenje in sredi novembra tudi organiziral in nadziral sanacijo te mogočne platane, naravne vrednote državnega pomena. Več informacij v sporočilu za medije.... več »
Fotografski natečaj Naše reke in potoki
28.11.2008
S podelitvijo nagrad avtorjem najboljših fotografij se je 27. novembra 2008 zaključil foto natečaj na temo Naše reke in potoki, ki ga je razpisal Dolenjski list na pobudo novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave.Z akcijo smo spodbudili ljubitelje naravoslovne fotografije k iskanju najbolj slikovitih pogledov na naše reke in potoke ter na ta način izpostavili tudi pomen njihovega varstva. Odziv na natečaj, ki je trajal dobre tri mesece, je bil dober. Prejeli smo 182 fotografij od 46 fotografov. Sproti so bile objavljene na spletni strani Dolenjskega lista, vsak teden pa je bila v tiskani izdaji tudi fotografijo tedna. Svečana podelitev je bila dobro obiskana. V uvodnem delu je Andrej Hudoklin (ZRSVN) predstavil najpomembnejšo hidrološko dediščino Dolenjske in Bele krajine. Natečajna komisije, ki jo je vodil uveljavljeni naravoslovni fotograf Marko Pršina, je izvedla projekcijo izbranih motivov ter 11 nagrajenih fotografij. Zmagal je podvodni posnetek Milana Pergarja, ki je upodobil soma v reki Krki.Poleg soorganizatorjev Dolenjskega lista in novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave so izvedbo omogočili: Marijan Hočevar – MEGAfoto Šentjernej, Zlatko Todič in Založba Karantanija, Samo Kralj, slikar, galerist in glasbenik, Hostel Situla in Rafting klub Gimpex iz Straže, ki bo za nagrajence organiziral spust z raftom po Krki. ... več »
Očistimo KP strunjan
27.11.2008
Zavod za varstvo narave, območna enota Piran, bo 29. novembra (v primeru slabega vremena pa bo čistilna akcija prestavljena za en teden) organiziral čistilno akcijo v območju Krajinskega parka Strunjan.Zbirno mesto je na peščenem parkirišču pri restavraciji Primorka (ob laguni Stjuža), ob 8.00 uri.Kljub vsem lepotam, ki nam jih Strunjan nudi in kljub temu, da je tako početje prepovedano tudi z Uredbo o Krajinskem parku Strunjan, mnogi odlagajo odpadke na neprimernih mestih; na klifu in v gozdu, ki sta del naravnega rezervata, ter na drugih mestih, ki sicer niso del naravnih rezervatov, so pa iz vidika varstva okolja vsekakor pomembni.Ravno zato, da bi Krajinski park Strunjan ohranili takega kot je, bo Zavod RS za varstvo narave skupaj z novoustanovljenim Javnim zavodom Krajinski park Strunjan organiziral čistilno akcijo na tem območju.Več informacij v priloženem sporočilu za medije. ... več »
Na voljo nova conacija
18.11.2008
Na podlagi novih podatkov pridobljenih v letošnjem letu smo pripravili novo Conacijo območij Natura 2000. ... več »
Zloženka za promocijo informacijskega sistema
18.11.2008
Naravovarstveni atlas je informacijski sistem za posredovanje in urejanje podatkov z naravovarstveno vsebino. Namenjen je vsem, ki se z varstvom narave ukvarjajo poklico ali ljubiteljsko.Preko spletne strani www.naravovarstveni-atlas.si so poleg vseh uradnih podatkov dostopni še številni drugi strokovni naravovarstveni podatki.Več informacij najdete tudi v zloženki, ki smo jo pripravili  za promocijo naravovarstvenega atlasa.     ... več »
75 novih "stanovanj" za koconoge čuke in kozače na jelovici
03.11.2008
Zavod RS za varstvo narave bo v tem tednu začel na območju Jelovice postavljati gnezdilnice za ogrožene in redke kozače in koconogega čuka. Namen projekta, ki ga izvajamo, je  izboljšanje pogojev za ti dve vrsti sov. Zato jim bomo postavili kar 75 gnezdilnic in jim tako omogočili preživetje v jelovških gozdovih.Več informacij v sporočilu za medije.   ... več »
Zavod se je ponovno predstavil za sejmu Narava - zdravje
06.10.2008
Zavod RS za varstvo narave se je letos že tretič predstavil na sejmu Narava zdravje. Stojnica je bila vedno dobro obiskana. Obiskovalcem pa smo predstavili delo našega Zavoda, in jim ponudili številne publikacuje.Več v sporočilu za medije ... več »
Prva želva s slovensko oznako
20.08.2008
V ponedeljek, 18.8.2008, je bila izpuščena prva želva vrste glavata kareta  (Caretta caretta), označena s slovensko oznako SI 001. Deklica, ribiška barka s prijetnim imenom, je v ponedeljek 18. avgusta v koprsko pristanišče pripeljala mlado glavato kareto. Želva se je ujela v pridneno kočo in zaradi tega ni utrpela nobenih poškodb oz posledic. Bila je zdrava in živahna, tudi znakov starih poškodb ni bilo opaziti.Želvo je prevzel predstavnik Zavoda Biocen, Dejan Putrle. Po merjenju želve in pregledu je bila 36cm dolga želva tudi označena s prvo slovensko oznako SI 001. Nato so jo spustili nazaj v morje in sicer na zunanji strani koprskega ribiškega pomola.Več informacij v sporočilu za medije.... več »
Morje ni bazen, je dom morskim organizmom!
15.07.2008
Morje je, tako kot gore in gozdovi, del narave. V naravi smo gostje, zato bodimo obzirni do nje in njenih prebivalcev.Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) je izdal še eno zgibanko v seriji »Bonton«. Lansko leto smo pripravili Bonton – na obisku v naravi, letos pa smo zgibanko posvetili morju. Več informacij v sporočilu za medije.Tukaj lahko najdete tudi slovensko, angleško in italjansko verzijo zloženke.  ... več »
Novi naravovarstveni atlas dostopen javnosti
26.06.2008
Na spletni strani www.naravovarstveni-atlas.si  je vzpostavljen nov informacijski sistem varstva narave. Je izdelek projekta »Natura 2000 v Sloveniji - upravljavski modeli in informacijski sistem« financiran s programa LIFE in ga je postavil Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju z Agencijo RS za okolje. Na spletni strani lahko s pomočjo najsodobnejše informacijske tehnologije dostopamo do velikega števila podatkov o območjih Natura 2000, ekološko pomembnih območjih, naravnih vrednotah in zavarovanih območjih.Novi Naravovarstveni atlas nam posreduje podatke o kvalifikacijskih vrstah in habitatnih tipih Nature 2000, conah teh vrst in habitatnih tipov, najpomembnejše podatke iz Standard Data Form obrazcev, ki jih lahko s funkcijami »copy – paste« preprosto prenesemo v svoje delovne dokumente. Lažjemu načrtovanju upravljanja s prostorom je namenjen zavihek Usmeritve in režimi. Pri zavarovanih območjih pa lahko pregledamo tudi vse odloke o zavarovanju pripete kot .pdf dokumente. V javno dostopni del novega Naravovarstvenega atlasa so vključeni podatki iz registra naravnih vrednot. Interna različica dostopa pa omogoča popolno vodenje evidence naravnih vrednot in podatkov o območjih z naravovarstvenim statusom. S približevanjem pogleda na karti se odpirajo številni pomožni sloji podatkov. Med razvojem informacijskega sistema smo posebno pozornost namenili funkcijam iskanja podatkov, ki omogočajo iskanje s prebadanjem naravovarstvenih vsebin s točko in s poligonom, dodajanje buffrov, iskanje parcel, hišnih številk in še kaj.Novi Naravovarstveni atlas je plod preseganja običajnih metod dela. Zavod RS za varstvo narave in Agencija RS za okolje sta s povezovanjem, pretokom znanja in racionalizacijo delovnih procesov v celoti nadomestila stari Naravovarstveni atlas. V času postavitve smo dobro sodelovali tudi s programerjem, Ljubljanskim urbanističnim zavodom.Kot osnovo novemu Naravovarstvenemu atlasu smo izvedli analizo in novo modularno organizacijo podatkov o naravovarstveno pomembnih območjih ter tako pripravili trden temelj za nadgradnjo informacijskega sistema.Novi Naravovarstveni atlas je predvsem namenjen vsem, ki se z varstvom narave srečujejo profesionalno. Zaradi enostavne uporabe in množice podatkov pa bo dobrodošel vir informacij tudi za najširšo javnost.... več »
Jame, kot naravne vrednote
17.06.2008
Zaposleni Zavoda RS za varstvo narave smo pripravili prispevek z naslovom "Jame kot naravne vrednote in območja Natura 2000"Prispevek bo objavljen v reviji Jamar in na spletni strani Jamarske zveze Slovenije.... več »
Ena narava, en svet, naša prihodnost
03.06.2008
Pod geslom, da imamo na svetu le eno naravo, ki predstavlja našo prihodnost, se je prejšnji teden zaključila konferenca držav podpisnic Konvencije o biološki raznovrstnosti v Bonnu. Slovenija, podpisnica te konvencije je na konferenci, kot predsedujoča EU, odigrala pomembno vlogo. Z Zavoda RS za varstvo narave sva na konferenci sodelovala dva predstavnika. Več v sporočilu za medije.... več »
Ohranjena biotska pestrost preprečuje klimatske spremembe
27.05.2008
V Bonnu se nadaljuje konferenca Konvencije o biološki raznovrstnosti, s kratico imenovan COP 9 (Conference of the Parties).Deveto zasedanje konference je v Bonn pritegnilo kar 7000 udeležencev.Tako kot je pestra biotska raznovrstnost, tako smo pestri udeleženci te konference. Tu, na enem mestu lahko srečate tako Indijance v svojih tradicionalnih oblačilih in s perjanicami, kot Afričane v svojih značilnih pisanih oblekah z nakitom in pokrite muslimanke, kjer oko ne doseže niti zakritih oči, pa kavkaške predstavnike v značilnih narodnih nošah in še in še…Več o poteku konference najdete v sporočilu, ki ga je pripravila Mateja Kocjan, ki se konference tudi udeležuje.... več »
Poročanje z 9. konference pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti
21.05.2008
V Bonnu (Nemčija) poteka 9 konferenca pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti ali COP 9 (The ninth meeting of the Conference of the Parties). Na Konferenci sodelujeta tudi dva predstavnika Zavoda RS za varstvo narave, mag. Robert Turk in Mateja Kocjan, ki skrbi tudi za obveščanje medijev.Pripravila je naslednje poročilo... več »
Ohranimo najvrednejše dele narave
21.05.2008
Slovenija je po svoji biotski raznovrstnosti ena izmed izstopajočih članic EU. Prav te dni, ko obeležujemo dan biotske raznovrstnosti, v Bonnu (Nemčija) poteka tudi 9 konferenca pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti ali COP 9 (The ninth meeting of the Conference of the Parties). V času predsedovanja Slovenije bomo lahko še bolj izpostavili bogato naravo, ki jo pri nas še imamo.Konference se udeležujeta tudi dva predstavnika Zavoda RS za varstvo narave, mag. Robert Turk in Mateja Kocjan. Pokrivata vsebine »morska in obalna biotska raznovrstnost« ter »Posredovalnico informacij o biotski raznovrstnosti« t.i. CHM (http://chm.zrsvn.si).Dan biotske raznovrstnosti praznujemo 22. maja. Več v sporočilu za medije... več »
Razstava Natura 2000 in rastlinstvo Pohorja
07.05.2008
Izjemno zanimivo in poučno razstavo z naslovom »Natura 2000 in rastlinstvo Pohorja«, ki smo jo pripravili na mariborski območni enoti Zavoda RS za varstvo narave, odpiramo v Informacijski pisarni občine Dravograd v starem mestnem jedru. Otvoritev bo 8. maja 18. uri.Vljudno vabljeni!Več informacij v priloženem sporočilu za medije ... več »
Zacvetel žički grobeljnik, ogrožen slovenski endemit
10.04.2008
V času najbujnejšega cvetenja žičkega grobeljnika na rastišču v Žičah bo Turistično društvo Žička gorca Žiče v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave, Območno enoto Celje in Občino Slovenske Konjice, postavilo novo označevalno tablo in varovalno ograjo.Žički grobeljnik je redka in ogrožena rastlina, njeno rastišče pa je Občina Slovenske Konjice leta 2001 razglasila za botanični naravni spomenik. Slovesna otvoritev postavljene table in varovalne ograje bo v petek 11. aprila 2008 ob 11. 30 uri na rastišču žičkega grobeljnika v Žičah. Sporočilo za medije  ... več »
Žabe se ženijo, postavljene ograje
13.03.2008
Odsek ceste Gorica pri Slivnici–Drobinsko ob Slivniškem jezeru bi se vsako leto lahko spremenila v pravo morišče dvoživk, ker seka njihovo selitveno pot v času paritve. Dvoživke se selijo vsako leto po isti poti do vode, kjer potem odlože svoja jajca.  Pri tem je prečkanje po cesti lahko nevarno, če že ne usodno za oboje – dvoživke in voznike....več ... več »
Velikonočnica že cveti
29.02.2008
Stepsko rastlino velikonočnico (Pulsatilla grandis) pri nas lahko najdemo le še na štirih rastiščih. Kot pove njeno ime, cveti v času velike noči, a v zadnjih letih precej »prehiteva«. Ali že gre  za odgovor na klimatske spremembe ali zgolj za običajen pojav v periodiki cvetenja?Več v sporočilu za medije... več »
Prvi geopark v Sloveniji - Idrija je primerna
18.12.2007
V tem tednu so se v Idriji zbrali strokovnjaki, župan Bojan Sever in drugi predstavniki občine, ki so novinarjem predstavili predlog za ustanovitev prvega geoparka v Sloveniji. Geopark je geografsko zaključeno območje, na katerem velja neformalno varovanje in kjer je interpretirana, promovirana in se trži geološka dediščina. Tu so geološke vsebine osnova za razvoj spremljajočih izobraževalnih in turističnih dejavnosti. Poleg geoloških znamenitosti pa so v geoparku lahko predstavljene tudi vse ostale zvrsti naravnih vrednot in kulturne dediščine.  V evropskih državah imajo geoparki že več desetletno tradicijo. Leta 2000 pa je bila ustanovljena Evropska mreža Geoparkov (EGN), ki združuje  32 geoparkov z evropsko pomembno geološko dediščino. Glavni cilj EGN je varovanje in promocija geološke dediščine, povezovanje evropskih držav pri izmenjavi dobrih praks, informacij in izkušenj pri varstvu geološke dediščine ter promocija celovitega pristopa k varstvu narave. Pomemben cilj geoparkov pa je tudi trajnostni razvoj lokalnih skupnosti. Idrija je primerna za geopark, ker:1. ima izjemno velik geološki potencial in ob interesu lokalne skupnosti velike možnosti za prvi slovenski geopark,2. izpolnjuje pogoj, da mora geopark izhajati in zaživeti v lokalni skupnosti, ki naj bi imela od ohranjanja geološke dediščine tudi ekonomske in razvojne koristi,3. lahko Geopark Idrija deluje na nivoju standardov mednarodne mreže geoparkov,4. bo ustanavljanje geoparka potekalo v sodelovanju z geoparki v ustanavljanju (sodelovanje s portugalsko občino  Aurocha) in ob pomoči obstoječih geoparkov, 5. bo občina pripravila projekt in z njim kandidirala za sredstva iz evropskih denarnih skladov  (Leader, Life+  Intereg.. ).Sicer pa je bila letos jeseni v malem mestu Ullapool na Škotskem sedma konferenca Evropske mreže geoparkov, ki leži v geoparku North West Higlands na severozahodnem delu Škotske. Tu je bil predstavljen slovenski prispevek z naslovom »Idrija Geopark Iniciative in Slovenia«. O ustanovitvi Geoparka Idrija je prvi razmišljal geolog Bojan Režun iz Rudnika živega srebra v Idriji, idejo pa je na konferenci predstavila Martina Stupar iz Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Nova Gorica. Pri prispevku je sodelovala tudi geologinja Branka Hlad iz Ministrstva za okolje in prostor. Še nekaj informacij iz tujih geoparkov: Geopark North West Higlands na Škotskem ponuja praktične primere interpretacije geološke dediščine in trženja geoparka. Še posebej zanimivo je območje Knockan Crag, kjer je urejen eden najboljših primerov predstavitve geološke dediščine v Evropi. Geopark kot razvojna kategorija in blagovna znamka za redko poseljeno območje tega dela Škotske z zelo malo industrije predstavlja pomemben ekonomski vidik. Francoski Geopark Reserve Geologique de Haute Provence je največji geopark v Evropi, saj obsega 2100 km in se nahaja na območju 55 občin. Območje je bilo zavarovano na nacionalnem nivoju kot naravni park (Reserve Geologique) že leta 1984. Osnovne naloge geoparka so zaščita in ohranitev geološke dediščine, izobraževanje za različne skupine ter sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. V parku je zaposlenih 15 ljudi, ki skrbijo predvsem za strokovni razvoj parka, varstvo geoloških nahajališč in njihovo promocijo. Za redko poseljeno območje z malo industrije in kmetijstva je razvoj turizma najpomembnejša dejavnost, s katero se ljudje preživljajo. Ponaša se z bogato geološko zgodovino ter izrednimi fosilnimi nahajališči  amonitov in dinozavrov. Geološke zanimivosti, ki privabljajo obiskovalce, so še posebej dobro prezentirane na terenu, na pojasnjevalnih tablah, v različnih reklamnih zloženkah in letakih. V geoparku je okoli 80 km urejenih poti, tri glavne tematske poti z okoli 70 informacijskimi točkami, tremi muzeji, informacijski centri, gostilnami, hoteli in lokalnimi trgovinami z domačo obrtjo. Na sedežu geoparka tudi muzej, kjer so poleg stalnih razstav tudi občasne tematske razstave, izobraževalni center, delavnice za šolske skupine in trgovina. Posebno pozornost vzbujajo umetniški elementi in skulpture, umetnikov, ki občasno gostujejo v njihovem ateljeju. Vstop v park je prost, vstopnina je samo za ogled muzejev.  Morda bomo tudi v Sloveniji znali iz naravne dediščine razviti turizem, ki bo naravi prijazen in bo prinašal dovolj ekonomskega zadovoljstva vsem sektorjem. Ključ je v povezovanju različnih znanstvenih, državnih in lokalnih institucij ter gospodarskih in turističnih subjektov. Geopark Idrija, kot ga z delovnim naslovom imenujejo pripravljavci, je torej na dobri poti uspešne zgodbe.Več informacij:Martina StuparZavod RS za varstvo narave, OE Nova Goricae-pošta: martina.stupar@zrsvn.siTel: 05 3305 306Mateja KocjanOdnosi z javnostmie-pošta: mateja.kocjan@zrsvn.siTel: 01 230 95 24 ... več »
Nova številka revije Varstvo narave
26.11.2007
 Zavod RS za varstvo narave je izdal novo, 20. številko revije Varstvo narave, revije za teorijo in prakso ohranjanja narave. Tako nadaljujemo v preteklih letih prekinjeno izhajanje te publikacije, ki je prvič izšla že leta 1962. Revija, ki bo izhajala enkrat letno, odpira prostor za objavo tem s področja ohranjanja narave. Vsi prispevki so objavljeni na naši spletni strani, tiskani izvodi pa so na voljo na Osrednji enoti Zavoda. ... več »
Slani travnik pri Sv Nikolaju je očiščen zarasti
20.11.2007
Ta vikend so prostovoljci iz Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES) v sodelovanju s piransko enoto Zavoda za varstvo narave organizirali in strokovno izvedli akcijo preprečevanja zaraščanja na sredozemskem slanem travniku pri Sv. Nikolaju v Ankaranu. Mestna občina Koper je zagotovila zabojnik in odvoz odstranjenega rastlinskega materiala.Slani travnik, edini tovrstni v Sloveniji, je bogat v svojem rastlinskem sestoju, kjer poleg obmorskega ločja uspevajo številne zanimive slanoljubne rastline. Med njimi po redkosti izstopata obmorski lan in klasnata tavžentroža, katera v Sloveniji najdemo samo na tem mestu. Prvo akcijo čiščenja smo izvedli maja lani, po letu in pol pa jo je bilo potrebno ponoviti. Slani travnik je vključen v ekološko omrežje Natura 2000, saj predstavlja v evropskem merilu ogrožen tip življenjskega prostora. Spomnimo še, da je pred skoraj dvema letoma Zavod RS za varstvo narave postavil leseno pešpot, ki omogoča rastlinam in človeku prijazen sprehod preko travnika. Letošnja zlato rumena podoba travnika v času cvetenja je dokaz, da so prizadevanja za ohranitev travnika obrodila sadove.V tokratni akciji so moški predstavniki z motorno žago odstranjevali poganjke jesena, ki so se iz bližnjega gozdička nezadržno širili proti travniku, ženske pa so odstranile nezaželeno grmičevje v osrednjem delu travnika (črni trn, dren, amorfa, robida...). Proti koncu akcije sta se na robu travnika nabrala dva ogromna kupa rastlinskega materiala, ki bo  odstranjen.Več informacij:Barbara VidmarZavod RS za varstvo narave, območna enota PiranTel: 05 6710 903e-pošta: barbara.vidmar@zrsvn.si... več »
Ivanjškova lipa v Zadlogu na zimo čaka "prenovljena"
15.11.2007
  Na Ivanjškovi lipi v Zadlogu, ki je ena največjih lip na območju zahodne Slovenije, so pod strokovnim vodstvom Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Nova Gorica, opravili nujne sanacijske posege in s tem zaščitili naravno vrednoto državnega pomena. Lipa je tako rekoč simbol slovenstva; predstavlja središče družbenega življenja. V mnogih slovenskih vaških skupnostih je bil običaj, da so na kamnitih sedežih po vaško lipo vaščani obravnavali manjše medsebojne spore, sprejemali odločitve o medsebojni pomoči pri sprotnih opravilih, volili, pod lipo pa so se tudi zbirali na praznovanjih, veselicah in plesih. Tako je lipa predstavljala središče skupnosti. Lipa je običajno do štirideset metrov visoko drevo z enakomerno zaobljeno krošnjo, prepoznavnimi srčastimi, okrog petnajst centimetrov velikimi listi in temno sivo drobno brazdasto skorjo. Njeni plodovi so trdni majhni oreški, medtem ko je les mehak, prožen in cepljiv ter primeren za obdelavo. Iz lipovega lesa s suho destilacijo pridobivajo lipovo oglje, lipovo cvetje pa uporabno tudi v zdravilstvu, tako za čaje kot za tinkturo.Lipa v Zadlogu ima mogočno deblo z obsegom več kot pet metrov, ki nosi enakomerno in lepo oblikovano krošnjo. Njeno starost ocenjujejo na več kot petsto let. Sanacija te lipe je bila opravljena že pred dvema letoma, ker je ogrožala hišo, pred katero stoji. Letos pa se je zaradi poškodbe, ki jo je lipi že pred nekaj leti povzročila strela, popolnoma posušil zgornji del krošnje in potrebna je bila ponovna intervencija. Delo je opravilo za to usposobljeno podjetje Bober, za kar so potrebovali posebno dvigalo. Zaradi poškodbe so odstranili zgornji del krošnje, temu pa so sledili posegi tudi v preostalem delu krošnje, tako da je po posegu ohranjena statičnost in simetričnost lipe. Pri delu se je nabralo kar za traktorsko prikolico suhih in nevarnih delov drevesa. Obnovljeno drevo bo pozimi počivalo in si tako nabralo novih moči za bujno rast v naslednjih zelenih sezonah. Več informacij:David FučkaZavod RS za varstvo narave, OE Nova Goricae-pošta: david.fucka@zrsvn.siTel: 05 3305 31... več »
Vsa Evropa opazovala nočne metulje
18.10.2007
V soorganizaciji madžarske lepidopterološke zveze in Entomološkega združenja iz Švice so letos med 11. in 15. oktobrom potekale že četrte Evropske noči nočnih metuljev. Organizacijo tega zanimivega dogodka v Sloveniji sta prevzela Društvo za preučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije in Zavod RS za varstvo narave. Izbranih je bilo pet lokacij za nočno opazovanje, in sicer: Rače, Nanos, Konjišče, Donačka gora in Brloga. V omenjenih krajih smo v petih nočeh opazili 69 vrst nočnih metuljev, kar je za tako pozni jesenski čas razmeroma veliko. Osrednji dogodek je bil 12. oktobra zvečer na pobočjih Nanosa, kjer se je zbralo preko dvajset raziskovalcev, lepidopterologov in drugih ljubiteljev narave. Že v mraku so prižgali posebne svetilke, ki nočne metulje privabijo in omogočijo njihovo opazovanje. Najbolj so bili veseli okrog 10 cm velikega kraškega pavlinčka, ki je posebnost našega Krasa in zaradi redkosti in ogroženosti tudi zavarovana živalska vrsta.  Naslednje, pete evropske noči nočnih metuljev, bodo od 24. do 28. julija 2008. Prisrčno vabljeni tudi takrat!... več »
Naravoslovna učna pot Petelinjek - priložnost za spoznavanje narave in njenih skrivnosti
21.09.2007
V okviru projekta LIFE »Natura 2000 v Sloveniji – upravljavski modeli in informacijski sistem« smo v četrtek, 20.9., širše predstavili in uradno odprli naravoslovno učno pot Petelinjek. Na območju ribnikov Petelinjek so ohranjeni gozdovi, jelševi sestoji, vlažnimi travniki in ribniki. Predstavlja ekosistem z veliko biotsko pestrostjo, kjer najdemo mnogo vrst, ki so ogrožene v evropskem merilu, zato želimo tudi v Sloveniji zanje ohraniti ugodno stanje.Učna pot je krožna, dolga slabe tri kilometre. Na njej je trinajst tematskih tabel, ki opisujejo življenje v ribnikih, močvirjih, vlažnih travnikih in v gozdu. Vse primere, obiskovalec sreča na učni poti, ki poteka po obstoječih gozdnih poteh in vlakah v okolici ribnikov Petelinjek. Table so pripravljene tako, da obiskovalca spodbujajo k opazovanju okolice in razmišljanju. Nekatere med njimi so »interaktivne« in omogočajo, da na tabli ali v svoji okolici obiskovalec tudi kaj premakne, otipa,… Učno pot lahko prehodimo v dobri uri, od nas samih pa je odvisno, koliko časa se bomo zadrževali ob pojasnjevalnih tablah. Lahko jih le preletimo ali pa podrobneje proučimo in prepustimo k nagovarjanju in spodbujanju podrobnejšega opazovanja okolice. Pot je nadvse primerna za šolske ekskurzije. Prva tabla ponudi opis poti, kasneje pa se srečamo s tematskimi tablami, ki opisujejo gozd, ribnik, travnik, jelševje, pestrost gozda, močvirje, darove gozda, male gozdne živali, gozdna tla in glive. Dve tabli na poti sta namenjeni ponovitvi oz. obnovitvi pridobljenega znanja, imenovali smo ju kar »da ne pozabim«. Na sredini poti stoji klopca, ki ponuja možnost počitka.Na tem območju najdemo številne drevesne in grmovne vrste, kot so bukev, hrast, mali jesen, pravi kostanj, trdoleska, smreka,…. Tla so glinena, slabo propustna in površinska voda zato odteka počasi. Travniki so vlažni, zaradi ekstenzivnega kmetovanja tu še rastejo divje orhideje, med njimi najpogosteje prstaste kukavice. Naletimo tudi na redko in ogroženo sibirsko peruniko. Na vlažnih travnikih doline Ličenca se pogosto prehranjujejo bele štorklje, prav tako tu živita metulja temni in strašničin mravljiščar. Prav slednja spadata med najbolj ogrožene vrste v Evropi, imata pa prav posebne ekološke zahteve. Strašnični mravljiščar živi na vlažnih travnikih, a le tam, kjer raste tudi rastlina strašnica in mravlje iz skupine rdečk. Strašnični mravljiščar na rastlini strašnici poleti izleže jajčeca. Iz njih se razvijejo gosenice, ki tri tedne prežive v cvetni glavi strašnice, nato pa se spustijo na tla. Tam čakajo na gostiteljske mravlje, ki jih zaradi izločanja posebnih snovi  posvojijo in prenesejo v mravljišče. Tam gosenice preživijo do naslednjega poletja in se prehranjujejo z ličinkami mravelj. Junija se zabubijo, julija pa razvijejo v odrasle metulje, ki pa morajo hitro zapustiti mravljišče, da ne postanejo plen mravelj.Na območju najdemo tudi črtastega medvedka (metulj), v bolj močvirnem delu pa številne dvoživke – hribskega urha, različne vrste pupkov, zelene žabe, sekulje, navadne krastače in zelene rege. Tu živi tudi ena izmed številčnejših populacij medicinske pijavke.V ribnikih, ki so stari več kot 300 let in so nastali umetno, z zajezitvami pritoka Ličence, najdemo izjemno pestro paleto močvirskih in vodnih živali in rastlin. Med rastlinami so pogosti plavajoči dristavci in beli lokvanj, v plitvinah pa trstičje, rogoz, šaši, ločje in preslice. Med živalmi je območje ribnikov pravi raj za kačje pastirje. Najdemo jih kar 35 različnih vrst, med njimi tudi dristavičnega spreletavca, ki je v Sloveniji že kritično ogrožena vrsta, prav tako pa tudi v Evropi. Za svoje življenje potrebuje okolje bogato z vodno vegetacijo, robove ribnika pa gosto porasle z trstičjem, šašjem ali ločjem. Njegove ličinke se namreč oprijemajo stebel teh rastlin, se skrivajo med koreninami šopov šašev in med debelimi plastmi organskega detrita. Razvoj ličinke traja dve leti, izlevijo se maja ali junija na steblih rastlin, nato pa za nekaj tednov odmaknejo iz ribnikov. Odrasli in spolno zreli osebki, se vrnejo k ribnikom in se tam razmnožujejo. Območje Ličence in ribnikov Petelinjek predstavlja neprecenljivo bogastvo različnih živalskih in rastlinskih vrst, nekatere med njimi so tako zelo posebne, da si zaslužijo našo posebno skrb. Tudi s projektom LIFE, katerega nosilec je RS za varstvo narave, izvajamo številne aktivnosti za ohranjanje biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Projekt je že prinesel številne strokovne rešitve za naravovarstveno stroko, učna pot pa je ena izmed akcij, s katerimi se stroka na poljuden način približa ljubiteljem narave. Več o projektu LIFE na www.life.si ... več »
Evropska noč netopirjev v Budanjah
17.09.2007
V okviru Evropske noči netopirjev 2007 je bilo pretekli konec tedna zelo živahno v Budanjah, kjer so "netopirji naselili staro šolo". Evropsko noč netopirjev v Budanjah organizirata Slovensko društvo na proučevanje in varstvo netopirjev in novogoriška območna enota Zavoda RS za varstvo narave v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Budanje; celotno akcijo finančno podpira Ministrstvo za okolje in prostor. Petkove (14. 9.) aktivnosti so bile namenjene predvsem otrokom: tako so prisluhnili pravljici o netopirčku in se udeležili ustvarjalne delavnice, nato pa so se odpravili na  večerno opazovanje in poslušanje netopirjev z ultrazvočnimi detektorji. V soboto, 15. 9., pa so "na svoj račun" prišli odrasli: začeli so s predavanjem o netopirjih v sliki in besedi, sledila je otvoritev razstave fotografij netopirjev in seveda večerno opazovanje in poslušanje netopirjev z ultrazvočnimi detektorji. Vse aktivnosti so bile brezplačne.Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN, www.sdpvn-drustvo.si) v letu 2007 že devetič organiziralo mednarodni dogodek »Evropska noč netopirjev« v Sloveniji, ki letos poteka od 1. do 15. 9. Različne dogodke, ki ljudem približajo netopirje in njihovo življenje, organizirajo tudi številne druge nevladne organizacije za varstvo netopirjev v drugih državah Evrope. Pri tem nas v letošnjem letu finančno podpira tudi Ministrstvo za okolje in prostor, posamezne dogodke pa sofinancirajo tudi lokalni organizatorji (Zavod Vrbov Log, NAC – Naravoslovni center Tolmin, Zavod RS za varstvo narave). Aktivnosti v Volčjem potoku potekajo v okviru projekta IINTERREG III A »Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe – Jadran«, ki ga vodi Center za kartografijo favne in flore. Člani društva in zunanji sodelavci ob tem dogodku z različnimi aktivnostmi predstavljajo ljudem življenje netopirjev in njihovo pomembno vlogo v naravi, ter razblinjamo starodavne vraže o tej skrivnostni in ogroženi skupini sesalcev. Življenje malih nočnih letalcev so lahko spoznali na multimedijskih predstavitvah in fotografskih razstavah. Posebno doživetje je večerno druženje z netopirji: pripravljamo namreč večerne sprehode, na katerih spoznavamo življenjsko okolje netopirjev, jih opazujemo pri prehranjevanju in s posebnimi napravami poslušamo njihove zvoke, s pomočjo katerih se orientirajo v okolju in iščejo svoj plen. Za tiste, ki radi ustvarjaje, pa so pripravili ustvarjalno - izobraževalne delavnice. ... več »
Račiška pečina na ogled
26.07.2007
Danes, 26,7., sta Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, in Inštitut za raziskovanje krasa iz Postojne pripravila dan odprtih vrat Račiške pečine. Obiskovalce je po jami popeljal  strokovnjak dr. Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje krasa, ki jamo raziskuje že dobrih petnajst let.Jama je v jugozahodnem delu Matarskega podolja v občini Ilirska Bistrica. Je zelo zanimiva iz krasoslovnega, arheološkega in splošnega naravoslovnega vidika, pa tudi zaradi dejavnosti in posegov izvedenih v zadnjih osemdesetih letih. Račiška pečina je ostanek nekdanjega večjega jamskega spleta in je izjemno stara. Ohranila se je kot dobrih tristo metrov dolg, deset metrov širok in prav toliko visok, enostaven rov. Jamska tla so v večjem delu umetno spremenjena, nasuta ali vsekana v jamske sedimente. Naravna tla so se ohranila le na nekaterih mestih. Rov se zaključi s podorom in manjšim slikovitim jezercem nakapane vode. Siga se je izločala na redkih mestih iz razpok v stropu že pred več kot tremi milijoni let. Na vhodu je italijanska vojska konec dvajsetih let prejšnjega stoletja zgradila velik zid z vrati in dvema odprtinama, v neposredni bližini vhoda pa zgradila več vojaških objektov. V izravnana jamska tla so vkopali sistem kanalov za prezračevanje z »betonskimi« dimniki po celi jami, ki so ponekod še ohranjeni. V jami je bila tudi železnica, po stropu jame so še ostanki električne napeljave. Na stenah jame so številni podpisi italijanskih in jugoslovanskih vojakov.V profilih ob robu umetno izravnanih tal je bilo najdenih več ostankov kosti  jamskega medveda, v stranskem rovu pa tudi enkratna najdba v Sloveniji, fosilni odtisi šape oziroma prask krempljev jamskega medveda, starih več kot deset tisoč let. Jamo občasno obiskujejo netopirji, kune in polhi, stalni prebivalci pa so jamske živali. Jama je bila »vojaški« objekt vse do leta 1991, kasneje je slovenska vojska ni več uporabljala. Zaradi enostavnega dostopa in lege je bila jama zelo ogrožena, vhodna  kovinska vrata so bila uničena, v jami je opaziti številne negativne spremembe od grobega poseganja v jamska tla do smeti in odpadkov, ki so bili odloženi v jamo. Ob finančni podpori Ministrstva za obrambo je Zavod RS za varstvo narave koordiniral akcijo postavitve novih vrat na jamski vhod in pojasnjevalno tablo ob vhodu. Jama ima status naravne vrednote državnega pomena in ima velik znanstveno raziskovalen pomen. Sicer pa je Zavod RS za varstvo narave v letošnjem poletju na območju občine Ilirska Bistrica postavil tudi vrata na vhod novo odkritega brezna Stržen, ki se nahaja v neposredni bližini jame Račiška pečina in obnovil pojasnjevalno tablo pri geološkem profilu v Trnovem. Več informacij:Martina StuparZavod RS za varstvo narave, OE Nova Goricae-pošta: martin.stupar@zrsvn.siTel: 05 3305 306... več »
Nerajski lugi pokošeni
17.07.2007
Upravljavec Krajinskega parka Lahinja – RIC Bela Krajina in Društvo Krnica sta v sodelovanju z novomeško območno enoto Zavoda RS za varstvo narave in ob pomoči lastnikov zemljišč v Krajinskem parku Lahinja preteklo soboto že drugič organizirala prireditev »Pokosimo Nerajske luge«. V ročni košnji in grabljenju, ki je na močvirnatih tleh še posebej zahtevno, se je pomerilo 16 kosev, med katerimi so bile tudi ženske, in prav toliko grabljic.Najboljši kosci so bili Branko Kuzma z Brdarcev, Tine Svetlič iz LJubljane in Jaka Ivanič iz Dragatuša, najbolj spretne grabljice pa Ana Klepec iz Pustega Gradca ter Alenka Adam in Marica Kambič iz Velikega Nerajca. Namen prireditve je s prijetnim druženjem domačinov in širše javnosti vzbudimo skrb za ohranitev rastišč redkih in ogroženih rastlinskih vrst. Krajinski park Lahinja je od leta 1988 zavarovan z občinskim odlokom. Posebnost tega parka je močvirnat svet, med katerim izstopajo karbonatna nizka barja z navadno reziko in bazična nizka barja z vlažnimi travniki, ki so v Beli krajini prava redkost. Dvoje večjih močvirij v parku sta Lahinjski in Nerajski lugi, ki sta zaradi svoje izjemnosti zavarovani kot naravni rezervat. Z vključitvijo Slovenije v EU je park postal tudi pomemben del evropskega omrežja območij Natura 2000. Gre za območja, pomembna za ohranjanje evropsko ogroženih rastlin, živali in njihovih življenjskih prostorov. Reko Lahinjo s poplavno ravnico in pritoki kot območje Natura 2000 opredeljuje prisotnost trinajstih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in šestih habitatnih tipov. Ti so se na tem območju ohranili prav zato, ker se je v preteklosti na tem območju izvajala redna, tradicionalna raba kmetijskega prostora. Zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti se danes območje parka zarašča, življenjski prostori ogroženih vrst pa zmanjšujejo. To predstavlja resen naravovarstven problem.Več informacij:             Mira Ivanovič, vodja OE Novo mestoGSM: 041 604 368tel: 07/3931 555e-pošta: mira.ivanovic@zrsvn.si ... več »
Nujčev hrast v Gregovcih - učilnica v naravi
13.07.2007
Zavod RS za varstvo narave, območna enota Novo mesto, je v začetku tedna na Nujčevem hrastu v Gregovcih odstranil vse ogrodne veje in krošnjo. Ohranjeno je ostalo le deblo. Hrast je bil namreč nevaren za stanovalce v bližini in za vse mimoidoče. Ker drevo predstavlja zatočišče številnim redkim živalskim in rastlinskim vrstam, smo ga bomo ohranili kot domovanje teh pomembnih prebivalcev. Izvajalec del na hrastu je bilo podjetje Tisa, d.o.o.Nujčev hrast  dob (Quercus robur L.) v Gregovcih je slovel kot najdebelejši hrast  v Sloveniji. Ohranil se je kot hišno drevo in je ostanek obsežnih dobovih gozdov, ki so nekoč poraščali  močvirnato in občasno poplavno področje ob Sotli. Leta 1991 je bil zaradi mogočne krošnje obsega 50 m, višine 30 m  in obsega debla 778 cm,  uvrščen med naravne vrednote državnega pomena. Hrast je bil po uvrstitvi med vrednote državnega pomena večkrat saniran. Med drugim je bila leta 2002 na osnovi izvedeniškega mnenja Gozdarskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete, izvedena temeljita statična sanacija drevesa. Odstranjene so bile suhe veje, bršljan  in ohmelje. Hrast so ogrožale glive, ki prodirajo v notranjost debla in hrošč veliki hrastov kozliček. Najbolj nevarna pa je bila žvepleno rumena luknjičarka. Veliki hrastov kozliček sodi na seznam ogroženih vrst in njegovo zatiranje je bilo popolnoma nesprejemljivo. Ličinka velikega hrastovega  kozlička, velika tudi  do pet centimetrov je  sekundarni škodljivec in načenja izključno stara in že bolna drevesa, ki v notranjosti debla  tvori zapletene rove. Tudi sicer bi bilo zatirnje ličink neuspešno,  prav tako pa tudi izlov samic.  Zatiranje gliv s kemičnimi sredstvi proti glivi,  bi bili ravno tako neuspešni, saj gre za glive, ki  napadajo jedrovino, in jih ni moč zatreti. Propadanje hrasta je že toliko napredovalo, da  danes  lahko rečemo, da je hrast umrl, zato smo na Zavodu sprejeli odločitev, da hrast prepustimo naravnim procesom, vendar moramo poskrbeti za odstranitev krošnje in tako zagotovili varnost mimoidočim.  Kot opisano,  propadajoče drevo zagotavlja življenjski prostor  številnim vrstam, med  njimi tudi redkim in ogroženim, tako se za bodoče že dogovarjamo  s Kozjanskim parkom o prezentaciji hrasta kot biotopa različnih živalskih oz. rastlinskih vrst, v nadaljnji pa tudi o konservaciji drevesa. Mira IvanovičVodja OE Novo mestoZavod RS za varstvo naraveTel: 07 3931 559e-pošta: mira.ivanovic@zrsvn.si... več »
Uničenje dela stene, v kateri gnezdijo breguljke
04.06.2007
Breguljka (Riparia riparia) je najmanjša vrsta lastovke pri nas. Za gnezdenje rabi navpične rečne stene večjih nižinskih rek, kjer v mivko izkoplje do meter dolge rove. Gnezdi kolonijsko. Vse naše nižinske reke imajo večinoma s skalami in betonom utrjene brežine zaradi preprečevanja spodjedanja. Tako so breguljke našle zadnje zatočišče v delujočih gramoznicah, kjer ob stalnem širjenju nastajajo primerni gnezdilni habitati. Take gramoznice poznamo iz Prekmurja in predvsem Posavja (Vrbina). Zaradi pomanjkanja primernega habitata je breguljka uvrščena med močno ogrožene vrste (E2).V Vrbini spremljamo stanje v dveh gramoznicah že preko 10 let. Odvisno od velikosti primernih gnezdilnih sten vsako leto v njih gnezdi med 200 in 600 parov breguljk, kar predstavlja več kot polovico vse slovenske populacije. Z upravljavcema obeh gramoznic smo v teh letih skupaj s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije tudi kontaktirali v primerih, ko je koloniji grozila nevarnost. V lanskem letu smo v gramoznici Stari grad (naravna vrednota) z novim lastnikom in investitorjem dosegli zgledno sodelovanje, saj je s postavljanjem opozorilnih tabel in strašil odvračal ljudi in plenilske ptice. V letih 2006 in 2007 se je največji del populacije zaradi ugodnih razmer (velike gnezdilne stene) preselil v gramoznico pri Brežicah, ki jo upravlja KOP Brežice. Lansko leto so se v gnezdilni sezoni izogibali vsaki dejavnosti na območju kolonije, tako da je gnezdenje cc. 500 parov potekalo zelo uspešno. Spomladi so z novim odkopom vrhnje plasti ustvarili še dodatno steno. Letos se je v začetku maja v gramoznico v Vrbini začelo naseljevati preko 500 parov, kar je največ v zadnjih desetih letih spremljanja. Konec maja se je z izvalitvijo prvih mladičev začel višek gnezdenja. Skupine breguljk so intenzivno izletavale, lovile manjše leteče žuželke nad gramoznico in bližnjo Savo, ter hranile mladiče v gnezdilnih rovih.31. maja 2007 smo med rednim spremljanjem kolonije opazili, da je bil z bagri porušen večji del južne gnezdilne stene. Po grobi oceni je bilo s tem uničeno preko 200 gnezdilnih rovov z jajci in mladiči! Odrasle breguljke so po uničenju še vztrajno priletavale na predele sten, kjer so bili pred tem vhodi v gnezdilne rove. Po dogodku smo intervenirali pri upravljavcu KOP Brežice. Izkazalo se je, da izvajalcem s strani uprave niso bila prenesena naravovarstvena navodila o varstvu gnezdilnih sten, čeprav je bil dogovor še lansko leto spoštovan. Vodstvo je zagotovilo, da bodo dela na območju gnezdilnih sten takoj zaustavili. Ponovno se je potrdilo, da so pri izvajanju aktivnega varstva direktive, konvencije in zakoni obrobnega pomena, če ni stalne komunikacije z neposrednimi izvajalci, v tem primeru z delovodjem in bageristom. Več informacij: Dušan KlenovšekZRSVN, Območna enota Novo mestoTel: 07 3931 558e-pošta: dusan.klenovsek@zrsvn.si  ... več »
Netopirji na podstrešju cerkve Sv. Duha
04.06.2007
Preteklo soboto so v Črnomlju slavnostno odprli obnovljeno cerkev Sv. Duha, ki ni le kulturno-zgodovinska znamenitost mesta, temveč ima tudi izjemen naravovarstveni pomen. Podstrešje cerkve je eno najpomembnejših poletnih zatočišč dveh porodniških kolonij netopirjev velikih podkovnjakov in vejicatih netopirjev v Sloveniji, in sicer je kolonija velikih podkovnjakov z od 80 do 100 odraslimi osebki do sedaj največja znana gruča te vrste pri nas, kolonija vejicatih netopirjev pa se z od 80 do 130 odraslimi osebki uvršča med 6 največjih v Sloveniji. Lokacija je prav zaradi številčnosti netopirjev vključena v omrežje Natura 2000. Porodniški koloniji velikih podkovnjakov in vejicatih netopirjev, ki v poletnih zatočiščih pogosto sobivata, v cerkvi Sv. Duha spremljamo že od leta 1996. Sedaj, po obnovi, bomo najbolj zanimive trenutke v življenju netopirjev – ko breje samice osnujejo porodniško gručo, do skotitve mladičev in njihovega odraščanja – od maja do septembra s pomočjo video kamere, nameščene na podstrešju, lahko opazovali na zaslonu v cerkvi.Kako smo ohranili zatočišče?Cerkev Sv. Duha je bila več desetletij zapuščena, brez oken in stropa ladje, zato je bila idealno zatočišče za netopirje. Uporabljali celoten objekt, razen zvonika, v katerem so bili golobi. Ker sta obe vrsti netopirjev izjemno dragoceni in zavarovani, smo ob prenovi cerkve prisluhnili njihovim potrebam. V sodelovanju z investitorjem, Občino Črnomelj, in novomeško enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter ob strokovni pomoči Centra za kartografijo favne in flore smo se odločili, da jim kot trajno poletno zatočišče prepustimo podstrešje. Da ne bi z zaprtjem oken v prezbiteriju odgnali gostujočih netopirjev, smo jih počasi navajali na uporabo novih dostopov v zatočišče. Za dostop smo uredili dve preletni odprtini – novo strešno okno (leta 2005) in obstoječo trikotno odprtino na stiku strehe prezbiterija in cerkvene ladje. Leta 2006 smo po prihodu obeh kolonij poskusno zaprli okna v prezbiteriju in netopirje tako spodbudili, da so začeli uporabljati izključno nove preletne odprtine. Kljub začetnemu stresu so netopirji hitro sprejeli ponujeno možnost in zaenkrat kaže, da bo podstrešje tudi v prihodnje njihov dom in kotišče v poletnih mesecih. Kaj se dogaja v poletnem zatočišču?Porodniške gruče oblikujejo breje samičke, ki se začnejo v cerkvi zbirati že aprila. Težko dostopno podstrešje jih ščiti pred plenilci in vremenskimi vplivi, visoke temperature (tudi preko 40° C) pa pospešijo razvoj mladičev, da se tako hitreje osamosvojijo in imajo večje možnosti za preživetje.Sredi junija običajno kotita obe vrsti. Vzreja je zahtevna, saj morajo samice vsako noč nalo-viti velike količine plena (tudi do polovice svoje teže), da imajo dovolj mleka. Podkovnjaki začno izletati ob prvem mraku, slabe pol ure za njimi pa še vejicati netopirji. Ko se samice odpravijo na nočni lov, pustijo mladiče same v zatočišču, lahko pa jih 'varujejo' posamezne netopirke, ki niso izletele na lov. Mladiči so prve dni slepi. Po treh do štirih tednih že lahko letijo,  v naslednjih  tednih pa se že samostojno prehranjuje v bližnji okolici. V cerkvi se predvsem veliki podkovnjaki zadržujejo še v prvi polovici septembra. Več informacij:Andrej HudoklinZavod RS za varstvo narave, Območna enota Novo mestoTel: 07 3931 548GSM: 041 893 740e-pošta: andrej.hudoklin@zrsvn.si Primož PresetnikCenter za kartografijo favne in floreGSM: 041 732 392e-pošta: primoz.presetnik@ckff.si Kontaktna oseba za oglede cerkve:Helena Vukšinič Javni sklad za kulturne dejavnostiTel: 07 3061 190... več »
Štorklja sprejela prestavljeno gnezdo v Goričici pri Proseniškem
30.05.2007
V začetku aprila je Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje, v sodelovanju z Elektrom Celje v Goričici pri Proseniškem uspešno prestavil gnezdo bele štorklje z dotrajanega dimnika kmetijskega objekta na že obstoječi betonski električni drog v neposredni bližini. Nestrpno smo čakali na štorkljino vrnitev in se spraševali, ali bo sprejela novo lokacijo. Zdaj ugibanj ni več – štorklja je novo domovanje sprejela in gnezdo že vestno popravlja.Gnezdo v Goričici pri Proseniškem je eno izmed maloštevilnih še ohranjenih gnezd bele štorklje na območju Občine Šentjur, saj se štorklje tu pojavljajo izredno redko. V Sloveniji je bela štorklja zavarovana in uvrščena med močno ogrožene živalske vrste. Z zakonom so zavarovana tudi njena zelo velika gnezda. Tukajšnje je bilo postavljeno na že zelo propadajočem dimniku, kar bi štorklje lahko ogrozilo. Zato smo se na pobudo krajanov odločili, da prvotno gnezdo z dimnika prestavimo na bližnji betonski električni drog. Premestitev gnezda je potekala brez zapletov. Delavci Elektra Celje so izdelali ustrezen podstavek, ga namestili na električni drog in s pomočjo mehanizacije uspešno prenesli  štorkljino gnezdo. Na novi lokaciji je gnezdo stabilno, mi pa ji želimo veliko sreče pri iskanju partnerja in varno gnezdenje.    Več informacij:Mateja PolutnikZavod RS za varstvo narave, Območna enota CeljeTel: 03 4260 332E-pošta: mateja.polutnik@zrsvn.si... več »
Odkrili nove označevalne table ob zavarovanih drevesih v Mestni občini Celje
16.05.2007
Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje, je danes predstavil nove označevalne table ob štirih zavarovanih drevesih v Mestni občini Celje: duglaziji v Pečovniku, platani pri Hotelu Štorman, Trobiševi bukvi in hrastih v Novi vasi. Izdelavo in postavitev tabel je finančno omogočila Mestna občina Celje, vsebino pa sta pripravila Zavod RS za varstvo narave in Zavod za gozdove Slovenije. Na pobudo nekaterih občanov smo na Zavodu RS za varstvo narave, OE Celje, v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, KE Celje, in občinsko upravo MOC že leta 2001 za območje MOC pripravili strokovni predlog za zavarovanje drevesnih naravnih vrednot za naravne spomenike. Na podlagi tega dokumenta je Mestni svet MOC leta 2002 zavaroval 20 dreves. Ker je bilo nepopolne zakonodaje drevesa možno zavarovati le začasno, smo se za podoben korak spet odločili v letu 2004. Sedaj pa so pravne podlage že sprejete in Mestni svet MOC je v začetku tega leta sprejel Odlok o zavarovanju drevesnih naravnih vrednot lokalnega pomena v Mestni občini Celje. S tem odlokom je zavarovanih 17 dreves, od katerih večina raste v urbanem okolju, 3 v mestnih gozdovih, preostala pa so hišna drevesa.Na Zavodu RS za varstvo narave smo pripravili tudi Program urejanja zavarovanih dreves v Mestni občini Celje; s postavitvijo označevalnih tabel izpolnjujemo enega izmed ciljev tega programa.  S postavitvijo označevalnih tabel skušamo širiti zavesti o pomenu zavarovanih dreves, ki je lahko biotski, kulturno-zgodovinski, pričevalni, krajinsko-ekološki, estetski … in nenazadnje tudi izobraževalni. Posebna drevesa so zaradi pomena in mnogoterih funkcij tudi ogledalo varstva narave. S skrbjo zanje želimo pokazati, da je potrebno negovati drevnino okoli nas in to na strokoven način, da drevesom ne delamo škode, obenem pa zagotovimo, da varno opravljajo svoje funkcije.Drevesa so v okolju, še posebej v  urbanem okolju, izjemno pomembna. Urbano okolje je glede na gozd kot prvotno življenjsko okolje dreves najbolj spremenjeno. Ravno zaradi tega drevesa tu živijo v ekstremnih razmerah. Obenem ta drevesa predstavljajo zadnje "ostanke" narave v mestnem okolju in pomenijo zadnjo vez z gozdom in naravo za ljudi v mestu. Vloga teh dreves se kaže v pozitivnih učinkih na klimo, nudi številne življenjske prostore za druga živa bitja in s tem večanje in ohranjanje biotske pestrosti. Nikakor pa ne smemo pozabiti dobrega počutja ljudi ob večjem številu dreves in vseh neizmerljivih ugodnosti, ki jih nudijo.Več informacij:Matej DemšarZavod RS za varstvo narave, OE Celje Tel.: (03) 42-60 -334e-pošta: matej.demsar@zrsvn.si... več »
Zaprtje Tajne jame zaradi ohranjanja njenih posebnosti
26.04.2007
Pred nekaj meseci so iz Tajne jame 1 nekontrolirano in nenadzorovano odnašali jamsko bogastvo, zato bodo Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje, Občina Polzela, Koroško-Šaleški jamarski klub Speleos-Siga iz Velenja ob pomoči Gasilskega društva iz Polzele vgradili vrata na vhod podzemne jame pri Polzeli – Tajne jame 1. Jama ima status naravne vrednote državnega pomena in je zavarovana kot naravni spomenik. V njej je v prepovedano uničevanje, poškodovanje in odnašanje jamskega inventarja. Jamo bomo z vrati zaprli naslednji teden, 3. maja. Tajna jama 1 je najdaljša raziskana vodna jama na območju pristojnosti celjske območne enote ZRSVN. V Katastru jam Jamarske zveze Slovenije je letnica 1939 navedena kot prvi uradno zabeležen ogled Tajne jame. Jama je dolga 1300 m in globoka 30 m. Med vsemi znanimi jamami v Sloveniji po dolžini in globini zaseda 48. mesto. V tako imenovani ponorni jami, podzemno nadaljuje svoj tok manjši potoček, ki je imel pomembno vlogo pri oblikovanju podzemne jame v več etažah. Izjemnost in posebnost te jame so izredno zanimivi meandersko oblikovani podzemni rovi, bogato kapniško okrasje, nahajališče aragonita in sadre ter kot življenjsko okolje ogroženih netopirjev.Z vrati, vgrajenimi na način, da bo mogoč prelet netopirjev, bomo lahko ohranili to čudovito jamo, ki je naravna vrednota državnega pomena, od leta 1998 z občinskim odlokom zavarovana kot naravni spomenik. Vhod v jamo bo zaprt, nadzorovan vstop pa možen le v raziskovalne namene za to usposobljenim osebam. Dodatne informacije:Mojca Tomažič, vodja OE CeljeTel: 03/4260-336e-pošta: mojca.tomazic@zrsvn.siLjudmila StrahovnikTel: 03/4260-340e-pošta: ljudmila.strahovnik@zrsvn.si... več »
Za ohranitev narcisnih travnikov
25.04.2007
Narcisni travniki so simbol Planine pod Golico. konec aprila je kranjska območna enota Zavoda za varstvo narave na Planini pod Golico predstavila film, posvečen narcisam, potekala pa je tudi delavnica z naslovom »Kaj lahko naredimo za narcise«. Snemanje filma in ohranjanje rastišča narcis omogoča Kraljevina Monako in ga podpira monaški princ Albert, ki je nad ohranjeno slovensko naravo tako navdušen, da njeno ohranjanje tudi financira.Sicer pa so letos narcise že vzcvetele, kar tri tedne prej kot običajno. S kraljevino Monako na Zavodu sodelujemo že od leta 2001, najprej na primorskem območju, sedaj pa se je sodelovanje razmaknilo in izvajamo projekte tudi na območju kranjske območne enote. Tako je bila lani urejena učna pot Rača pri Moravčah, tu so bile postavljene informacijske table, natisnjene brošure in vodnik po učni poti. Uredili smo Mokrišče pri Šobcu, ga opremili s tablami in pripravili razstavo med Radovljico in Bledom in istoimensko zloženko.V letošnjem letu in do leta 2009 pa se bomo posvečali rastišču narcis. Posneli smo film z naslovom »Narcise brez kraja, narcise vsepovsod«, izdali zloženke o ohranjanju narcisnih travnikov, izdelali bomo informativne table o njih. V naslednjih letih pa nas čaka še kartiranje habitatnih tipov, orhidej in metuljev na rastišču narcis, priprava načrtov gospodarjenja za pomembne površine rastišč in izdaja poljudnoznanstvene knjige o ohranjanju biodiverzitete narcisnih travnikov. Če se vrnemo nazaj k narcisnim travnikom, lahko zatrdimo, da so le-ti simbol krajev v karavanškem zaledju Jesenic, na slovenski in avstrijski strani. Tako bogato rast narcis na tem območju omogočajo geološke in ekološke razmere ter način življenja in rabe površin na teh območjih. V drugi polovici prejšnjega stoletja je bilo gibanje na tem območju zaradi nastale meje precej omejeno in skrbno obdelani Jeseniški Rovti na slovenski in nekateri gorski travniki na koroški strani so se začeli zaraščati, izginjanje narcis pa povzroča tudi intenziviranje kmetijstva. Ohranjanje teh v maju in juniju »s snegom pobeljenih« strmin je tako velik izziv za strokovnjake, lastnike zemljišč in lokalne skupnosti.Gorska narcisa (Narcissus poeticus subs.radiiflorus) ima v ljudski govorici prek sto imen. Pravijo ji ključavnica, bedenica, jurjavka, binkoštnica,medenica,…… Domačini iz Jeseniških Rovtov ji rečejo ključavnica. Ozkolistna, gorska narcisa spada med narcisovke in ima 5-8 mm široke liste, krpe cvetnega odevala so narobe jajčaste in se med seboj prekrivajo, prašniki so različno dolgi, privenček pa skledičast s škrlatno rdečim valovitim robom. Je čebulnica, ki ozeleni takoj, ko skopni sneg. Čebulica ima življenjsko dobo tri leta, raste pa le na travnikih, ki so obdelani na tradicionalen način. Pomembno je, da so travniki pokošeni čim kasneje, najbolje šele konec junija, gnojenje pa naj ne bi bilo preveč obilno. Projekt ohranjanja rastišč narcis je za Slovenijo velikega pomena, pri njem sodelujejo tudi Avstrijci, ki imajo podoben problem izgubljanja narcisnih travnikov, kot pri nas. Avstrijski Naturschutz v akciji sodeluje, saj so avstrijski kolegi projekt prijavili in dobili kandidaturo v okviru Interrega. Jutrišnji film in delavnica sta tako prispevek dolgoročnega prizadevanja po ohranjanju narcisnih travnikov po katerih nas poznajo daleč naokrog.Mateja KocjanOdnosi z javnostmie-pošta: mateja.kocjan@zrsvn.sitel: 01 230 95 24, 031 617 370... več »
Rešili več kot 200 let staro Baragovo lipo na Dolenjskem
25.04.2007
Novomeška območna enota Zavoda RS za varstvo narave je konec aprila opravila sanacijo Baragove lipe v zaselku Mala vas pri Trebnjem na Dolenjskem, ki ima status naravne vrednote državnega pomena.Baragova lipa je tipični osamelec z neomejenim rastnim prostorom, zato je razvila zelo široko krošnjo. Tudi sicer je izjemnih dimenzij, saj je visoka skoraj 28 metrov, njen obseg meri 4,5 metra. Stara naj bi bila med 200 in 300 let. Lipa je pod nadzorom že več let. Prvič smo ji obseg izmerili leta 1990, ko je  znašal 4,3 metre. V šestnajstih rastnih sezonah se je torej obseg večal po en centimeter na leto, kar je za drevo z neomejenim rastnim prostorom izjemno malo. To pa je najverjetneje posledica starosti in tudi bolezni. Leta 1984 je v Baragovo lipo v Mali vasi udarila strela in na tanjšem od obeh glavnih vrhov povzročila deset metrov dolgo razpoko. Ob takratni sanaciji smo precej znižali vrhove, razredčili in pomladili krošnjo ter odstranili suhe veje, zaščitili rane, pognojili okolico in zgladili deblo. Pri tem je predvsem finančno sodelovala tudi občina Trebnje, lastnik in takratni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.Žal pa se je kasneje v deblo drevesa naselila lesna goba, ki drevo počasi uničuje. Sanacijski poseg je bilo pred leti potrebno ponoviti, letos pa smo bomo pod Baragovo lipo zbrali še enkrat. Pooblaščeno podjetje je ponovno odstranilo glavni vrh, ki se je v celoti posušil, in posamezne suhe veje, ki se pojavljajo po obodu krošnje.  Več informacij:Janez BožičZavod za varstvo narave, Območna enota Novo mestoTel.: 07 3931 556E-pošta: janez.bozic@zrsvn.si ... več »
Nova zloženka o ravnanju v naših zavarovanih morskih območjih
25.04.2007
Piranska območna enota Zavoda RS za varstvo narave je konec aprila predstavila novo informativno zloženko "Zavarovani deli slovenskega morja", s katero želimo predvsem lastnikom plovil posredovati osnovne informacije o ustreznem ravnanju v zavarovanih območjih in jih spodbuditi k naravi prijazni plovbi in sidranju.V Sloveniji imamo tri morska zavarovana območja: naravna spomenika Debeli rtič in Rt Madona ter Naravni rezervat Strunjan. Narava je tu ustvarila izjemne življenjske razmere, ki so ključnega pomena za ohranjanje pestrosti vrst in življenjskih okolij v slovenskem morju in v celotnem Tržaškem zalivu. Ker lahko nepremišljena človekova dejavnost v morju in na morskem obrežju ogrozi ta občutljiv morski ekosistem, moramo obiskovalci spoštovati določena pravila oziroma varstvene režime, ki veljajo v zavarovanih območjih.  V zloženki smo na kratko predstavili naša zavarovana območja in naravne vrednote, ki jih skrivajo, ter navedli ključna pravila in prepovedi ravnanja. Poleg tega so v zloženki tudi navodila za pravilno sidranje, saj lahko napačen način sidranja na morskem dnu povzroči veliko, morda celo nepopravljivo škodo.Zloženka, ki smo jo izdali v okviru programa pobude Evropske skupnosti Interreg III C, bo na voljo v marinah, pri Upravi RS za pomorstvo in pri Pomorski policiji. Napisana je v treh jezikih, slovenščini, italijanščini in angleščini.Čim boljšemu upravljanju z zavarovanimi območji v Sredozemlju je namenjen projekt MedPAN, ki ga v sklopu programa InterregIIIC Jug financira Evropska unija. To je  mreža upravljavcev zavarovanih morskih območij celotnega Sredozemlja, katere glavni namen je z izmenjavo znanj in izkušenj izboljšati skrb za že obstoječa zavarovana območja in vzpostavitev novih.MedPAN skupno povezuje kar 23 organizacij iz večine sredozemskih držav, med katerimi je poleg Francije, Grčije, Italije, Malte, Španije, Alžirije, Hrvaške Maroka, Tunizije, Turčije in itd. tudi Slovenija; slovenski partner je ZRSVN, območna enota Piran. Več pa na http://www.medpan.orgVeč informacij: Mag. Robert TurkZavod za varstvo narave,Območna enota PiranTel: 05 6710 901GSM: 031 358 883e-pošta: robert.turk@zrsvn.si ... več »
Uspešno očistili Volčeke
22.04.2007
Lovska družina Grmada v sodelovanju s celjsko območno enoto Zavoda za varstvo narave je v soboto, 21. aprila 2007, organizirala čistilno akcijo na Volčekah, ki so del omrežja Natura 2000. Odstranili smo 20 kubičnih metrov najrazličnejših odpadkov, ki so že vrsto let onesnaževali to zelo občutljivo območje mokrotnih travnikov. Ime Volčeke domnevno izvira iz imena trave – volka, ki je značilna vrsta mokrotnih travnikov. Območje Volček, ki se razprostira med Celjem in Proseniškim, pa je visoko naravovarstveno ovrednoteno območje in ima status naravne vrednote državnega pomena, ekološko pomembnega  območja in potencialnega območja NATURA 2000. Reka Ložnica in njeni pritoki, ki tečejo skozi območje, zagotavljajo visok nivo vlage v tleh in tako na teh mokrotnih travnikih najdemo vlagoljubne rastlinske združbe. Zaradi splošnega pomanjkanja podobnih življenjskih prostorov v evropskem merilu so Volčeke tudi pomembno gnezdišče različnih vrst ptičev in počivališče ter območje prehranjevanja za mnoge selivskihe vrste ptic. Med ogroženimi živalmi so tu tudi še dvoživke, kačji pastirji, v potoku Ložnica pa piškur. Nedvomno pa v Sloveniji ne poznamo območja, kjer bi hkrati živelo toliko evropsko ogroženih vrst metuljev modrinov. Naj med njimi še posebej izpostavimo metulje iz družine modrinov: strašničin modrin (Maculinea teleius), močvirski modrin (Maculinea  nausithous) in močvirski cekinček (Lycaena dispar). Vse tri vrste so navedene v dodatku II Direktive o habitatih in v Rdečem seznamu metuljev opredeljene kot ranljive. Nadalje je del območja Volček življenjski prostor sviščevega modrina (Maculinea alcon), ki je na Rdečem seznamu metuljev opredeljen kot prizadeta vrsta. Ti metulji za svoje življenje potrebujejo mokrotne travnike v nižinah in drugi vlažna okolja, kot so trstišča, ločja, šašja, brežine rek in potokov. Po obsežnih nižinskih agromelioracijskih ukrepih v zadnjih desetletjih so te vrste izgubile mnogo potrebnega življenjskega prostora za svoj obstoj. Naslednja dva metulja: strašničin in močvirski modrin sta vezana na travnike z zdravilno rastlino strašnico (Sanguisorba officinalis). Oba sta v Sloveniji redki vrsti. Naseljujeta travnike z zdravilno strašnico, za uspešen razvoj pa potrebujeta tudi simbiozo z mravljami. Prav zaradi te simbioze je njun razvojni krog tako zelo zanimiv in edinstven:Samica odloži jajčeca na cvetove zdravilne strašnice in kmalu iz njih razvijejo gosenice. Te se hranijo z razvijajočimi semeni. Po določenem času gosenica pade na tla in čaka, da jo mravlje posvojijo in odnesejo v mravljišče. Mravlje postanejo njen gostitelj. V mravljišču preživi jesen, zimo in pomlad. Gosenice se v zgodnjem poletju zabubijo in prelevijo v metulje, ki zapustijo mravljišče. Razvojni krog se nato sklene z oploditvijo samičk in izleganjem jajčec. S hidromelioracijskimi posegi je območje Volček že toliko izsušeno, da je obstoj ogroženih vlagoljubnih rastlinskih in živalskih vrst negotov. Na širšem območju pa se žal uresničujejo interesi po širjenju urbanizacije in intenziviranja poljedelskih površin. Tako je bila lani tu speljana vzhodna celjska obvoznica, ki je še zmanjšala obseg volčeških travnikov. Z določitvijo Volček med evropsko pomembna območja, združena v omrežje Natura 2000, se mu morda obetajo boljši časi. In morda bomo na Volčekah ponovno slišali raskavo oglašanje zlatovranke in opazovali njeno razkošno turkizno perje.Tanja KošarZavod RS za varstvo narave, Območna enota CeljeTel.: 03 426 03 38 E-pošta: tanja.kosar@zrsvn.si  ... več »
Kali za življenje
23.03.2007
Ob 22. marcu, Svetovnem dnevu voda, je novogoriška območna enota Zavoda za varstvo narave pripravila kar tri dogodke: 21. marca je bila na Osnovni šoli Draga Bajca otvoritev razstave prispevkov natečaja »1001 kal – 1001 zgodba o življenju«, včeraj smo slavnostno odprli kal na Gočah, danes, 23. marca, pa bomo odprli kar tri kale v Danah. Goški kal leži ob cesti od Goškega prevala proti Gočam. Njegov obstoj je zabeležen že v franciscejskem katastru leta 1822. Kal je bil namenjen napajanju živine. Po prihodu vodovoda v vas pa je doživljal svojo žalostno usodo – marsikdaj je bil zatočišče odpadnega materiala, pa tudi sam po sebi se je zarasel. Pred dvema letoma so se domačini odločili, da bodo kal obnovili. Pri tem sta pomagala Občina Vipava in Zavod RS za varstvo narave. Živine v vasi ni več veliko, zato pa kal predstavlja toliko večji pomen za rastline in živali, ki za svoj obstoj potrebujejo vodo. Tu je pravi raj za pupke in žabe, kačje pastirje in vodne drsalce, srečamo še vodne pajke in hrošče. V Danah pa so obnovljeni kar trije kali, ki so bili v preteklosti, kot mnogi drugi, zapuščeni in zasuti. Med drugim je obnovljen kal v Lasatkah , ki je bil namenjen pridobivanju ledu, ki so ga shranjevali v bližnji ledenici, največji v naših krajih. V ledenico je šlo namreč kar 50 ton ledenih kock, pomen pa so izgubile svoj pomen, ko so se v začetku 20. stoletja pojavili hladilniki.  Kali so mlake na območju Krasa, Bele Krajine in Slovenske obale na flišnih in apnenčastih tleh. Lahko so naravni ali umetni. Slednje so zgradili v naravnih kotanjah ali na primernem mestu izkopali kotanjo, jo obložili z ilovico in jo dobro steptali. Zgrajeni so bili tako, da je v kotanjo lahko stekla deževnica, v nekaterih urbanih vaseh tudi po kamnitih žlebovih s streh.Človek je že od nekdaj gradil kale za napajanje živine, namakanje njiv, gašenje požarov in tudi za vir pitne vode, zato je bil dostop do kala prilagojen ljudem in živalim. V vsakem naselju so uredili vsaj en skupen vaški kal, ob njem korito za natakanje pitne vode in vaško pralnico. Večnamenski vodni objekti, združeni na enem kraju, so postali tudi priljubljeno vaško zbirališče, prostor, ki je tako marsikje postal središče vaških dogajanj. Kali so po prihodu vodovoda na Kras izgubili svojo vrednost, ki pa jo v današnjem času znova obujamo. Ne več zaradi vode za napajanje, ampak zaradi vode, ki omogoča  ohranjanje biotske pestrosti na s površinsko vodo skopem krasu. Kal je namreč izjemen ekosistem, kjer najdemo veliko število različnih rastlinskih in živalskih združb. Vsekakor pa v obnovljene kale ne sodijo zlate ribice, akvarijske želve ali lokvanj. To so vrste, ki ne prihajajo iz Slovenije in porušijo naravno ravnovesje; kal začne propadati. Prav tako predstavlja veliko nevarnost za kale spiranje škropilnic ali škropljenje v njegovi bližini. Več informacij:  Irena Kodele Krašna, vodja projekta 1001 kalZRSVN, Območna enota Nova GoricaTel.: 05 3305 313E-pošta: irena.kodele-krasna@zrsvn.si Mateja KocjanOdnosi z javnostmi, ZRSVNTel.: 01 230 95 24e-pošta: mateja.kocjan@zrsvn.si  ... več »
Meritve potrdile, da je dirka motornih čolnov moteča za morska bitja
16.03.2007
Na dirki motornih čolnov Power Boat, ki se je odvijala lanskega septembra v Piranskem zalivu, je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave v sodelovanju z nevladno organizacijo Morigenos in s pomočjo sodelavcev Naravnega rezervata Miramare opravil meritve hrupa in drugih motečih dejavnikov, ki so jih pod morsko gladino povzročali hitri motorni čolni. Rezultati meritev so pokazali, da je dirka v Piranskem zalivu, ki je del ekološko pomembnega območja »Morje in morsko obrežje«, povsem nesprejemljiva.   Meritve so bile izvedene v zasidranem čolnu, SZ od območja naravnega spomenika Rt Madona, približno 300 metrov od tekmovalne proge, na globinah dva, pet, deset in petnajst metrov. Ob meritvah hrupa med kvalifikacijami in tekmovanjem je bil primerjalno izmerjen tudi običajen šum ozadja (hrup morskega okolja oz. sea ambient noise - SAN).Rezultati meritev so pokazali, da sta povečanje hrupa in frekvenca le-tega takšna, da pomembno vplivata na ribe kostnice, za katere v strokovni literaturi zasledimo oddaljevanje rib od vira hrupa. Ta motnja v obnašanju rib kostnic ni opažena pri vrednostih hrupa pod 130 dB (pri frekvencah nižjih od 2kHz), na prireditvi v portoroškem zalivu pa je hrup dosegal vrednost 140 dB, torej je presegal prag, pri katerem se pojavijo motnje v obnašanju rib kostnic. Na osnovi izračunov o upadanju intenzivnosti hrupa z oddaljenostjo od vira in značilnosti morskega okolja v Piranskem zalivu se hrup, ki nastaja ob dirki motornih čolnov, izenači z normalnim šumom ozadja (SAN) šele na razdalji štirih ali več kilometrov od vira hrupa. Izvedba dirke na lanski lokaciji tako pomeni intenzivno motnjo v celotnem ribolovnem rezervatu in na območju naravnega spomenika Rt Madona.Iz meritev hrupa na morske sesalce, natančneje na veliko pliskavko, izmerjeno povečanje hrupa sicer nima posebej velikega negativnega vpliva, zato pa toliko pomembnejšo motnjo predstavljajo hitra plovila v zalivu. Negativne reakcije različnih vrst sesalcev na hitra plovila so opažene in dokazane. Na osnovi teh dejstev na Zavodu RS za varstvo narave ugotavljamo in opozarjamo, da je umestitev dirke hitrih čolnov (Powerboat) v Piranskem zalivu z vidika varstva narave kot tudi varstva ribolovnih virov neprimerna.Več informacij:mag. Robert Turk, Zavod RS za varstvo narave, območna enota PiranTel: 05 6710 901GSM: 031 358 883e-pošta: robert.turk@zrsvn.si... več »
ZRSVN in Elektro Maribor rešila še eno štorkljino gnezdo
07.03.2007
V Miklavžu na Dravskem polju so delavci Elektra Maribor pod strokovnim nadzorom Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Maribor, prestavili še eno ogroženo gnezdo bele štorklje. Poznavalci predvidevajo, da bodo bele štorklje že v naslednjih dneh 'pripotovale' s svojega prezimovanja v Afriki in zopet poiskale svoja stara gnezda, v katera se vsako leto vračajo.Prvotno gnezdo je štorklja spletla na lesenem električnem drogu. Ker je bilo v stiku z električnimi žicami, je pred leti prišlo do požara, v katerem sta zgorela gnezdo in drog. Štorklja je naslednje leto zgradila novo gnezdo na sosednjem lesenem drogu, a je bilo tudi to izjemno blizu neizoliranim električnim vodom, tako da je ponovno obstajala nevarnost požara. Poleg tega pa se je gnezdo začelo tudi nagibati na cestno stran.Delavci Elektra Maribor so ob strokovni pomoči Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Maribor, na prvotni lokaciji gnezda postavili novi betonski drog z ustreznim podstavkom in nanj prestavili del starega gnezda. Zdaj za štorklje ni več nobene nevarnosti in upamo, da bodo gnezdo dobro sprejele.Bela štorklja (Ciconia ciconia) je znana ptica s črnimi letalnimi peresi in lopatičnim perjem umazano bele barve, rdečim kljunom in dolgimi nogami. Spola sta si med seboj precej podobna. Štorklje tehtajo dva do slabih pet kilogramov, v dolžino merijo približno en meter, razpon kril znaša okrog metra in pol. Jeseni ptice odletijo proti Afriki, kjer bivajo južno od Sahare. Ko se spomladi vrnejo k nam, gnezdijo večinoma v panonskem delu Slovenije v bližini človeških bivališč. Samec in samica sta ponavadi skupaj vse življenje in se vsako leto vračata v isto gnezdo. Uspeh gnezdenja je odvisen predvsem od dostopa do hrane, ki se pticam večinoma ponuja na travnikih. Prehranjujejo se z majhnimi sesalci in kobilicami. Če je hrane premalo, štorklja svoje mladiče vrže iz gnezda. Štorkljino gnezdo je okroglo in zgrajeno iz vej, v premeru meri približno 75 - 170 cm v premeru in visoko 50 - 200 cm. Par gnezdo vsako leto dograjuje; najstarejša so lahko težka tudi več sto kilogramov, še posebej ob deževju. Ponavadi je gnezdo nameščeno na dimnikih, slemenih streh in raznih drogovih, največkrat električnih. Slednji so še posebej nevarni za mladiče, ki se zaradi širokega razpona kril ob prvih poskusih letenja lahko usodno zaletijo v električno napeljavo. Bela štorklja je v nekaterih državah srednje in zahodne Evrope že povsem izumrla, število pa upada tudi na drugih območjih. Glavni razlogi tičijo v vplivih človeka na njeno tradicionalno okolje. V Sloveniji je bela štorklja uvrščena med močno ogrožene živalske vrste.Dodatne informacije:Janko UrbanekOe MariborZavod RS za varstvo naraveTel.: 02 333 13 74e-pošta: janko.urbanek@zrsvn.siMateja KocjanOdnosi z javnostmiZavod RS za varstvo naraveTel. : 01 230 95 24e-pošta: mateja.kocjan@zrsvn.si... več »
Varovanje dvoživk z začasno zaščitno ograjo
05.03.2007
Odsek ceste Gorica pri Slivnici–Drobinsko ob Slivniškem jezeru seka selitveno pot dvoživk, ki tako večkrat končajo pod kolesi voznikov. To je za slednje nevarno, za populacijo dvoživk pa dolgoročno usodno. Zato bo tudi med letošnjo spomladansko migracijo Lovska družina Log v organizaciji Zavoda RS za varstvo narave na tem območju postavila začasno fizično ograjo, dvoživke pa bodo čez cesto tudi ročno prenašali. Do sedaj je izvedbo te naravovarstvene akcije sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor, letos pa je poleg ZRSVN polovico sredstev prispevala občina Šentjur. Na omenjenem delu ceste je zaradi vse bolj gostega prometa ob spomladanski selitvi dvoživk na mrestišča čedalje več pomorov osebkov, predvsem navadnih krastač. Akcijo, ki vključuje postavitev ograje na odseku ceste, kjer je migracija največja, dnevno nadziranje območja, prenašanje posameznih osebke ročno prenašali čez cesto in seveda tudi odstranitev ograj, bomo predvidoma izvajali do 18. marca. Voznike prosimo, da zaradi lastne varnosti in varnosti izvajalcev upoštevajo prometno signalizacijo in ustrezno prilagodijo hitrost vožnje. Že leta 1995 so bili ob rekonstrukciji ceste, ki poteka ob Slivniškem jezeru s sofinanciranjem občine Šentjur ter Ministrstva za okolje in prostor, narejeni podhodi za dvoživke. To so bili prvi tovrstni zgrajeni podhodi v Sloveniji, a tehnične rešitve žal niso vključevale tudi stalne postavitve varovalnih ograj, ki bi preprečile dostop dvoživk na cesto in jih usmerjale na zgrajene podhode. Zato ta problem s postavljanjem začasnih varovalnih ograj rešujemo vsako leto sproti. Dolgoročna rešitev pa bi bila postavitev ustreznih trajnih varovalnih in usmerjevalnih ograj vzdolž ceste ter njihovo ustrezno vzdrževanje. V Sloveniji obstaja že kar nekaj cest, ki imajo prav z namenom varstva dvoživk nameščene podhode in ustrezne ograje.Sočasno z naravovarstveno akcijo bomo v marcu pripravili tudi predavanje o pomenu ohranjanja dvoživk in njihovih selitvenih poti, ki bo namenjeno predvsem okoliškim prebivalcem in lokalni skupnosti, nanj pa bomo povabili vrhunske strokovnjake s področja varstva dvoživk v Sloveniji. Sodelujoči v akciji se zavedamo, da bo v prihodnosti pri ohranitvi ugodnega stanja narave in posledično tudi človeka ključno povezovanje in sodelovanje različnih institucij, ki je ključno tudi pri ohranjanju dvoživk na območju Slivniškega jezera. Dokler bodo dvoživke tam prisotne v takem številu, so kot izjemno občutljivi organizmi odličen kazalec ohranjenosti narave na tem območju. Dodatne informacije:Tanja KošarZRSVN- OE Celje03 426 03 38E-pošta: tanja.kosar@zrsvn.si Mojca TomažičVodja OE Celje03 426 03 36E-pošta: mojca.tomazic@zrsvn.siMateja KocjanOdnosi z javnostmi01 230 95 24E-pošta: mateja.kocjan@zrsvn.si... več »
Izlov zlatih ribic iz kala v Gočah
05.03.2007
Novogoriška enota Zavoda RS za varstvo narave je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Goče, Ribiško družino Ajdovščina in Srednjo šolo Veno Pilon iz Ajdovščine v soboto, 3. marca, organizirala izlov rib iz obnovljenega kala na Gočah.Z izlovom zlatih ribic iz kala smo želeli opozoriti na problem vnosa tujerodnih vrst v naše naravno okolje. Lani spomladi smo namreč omenjeni kal obnovili v okviru projekta »1001 kal – 1001 zgodba o življenju«. Kmalu po obnovi pa je nekdo v vodo naselil zlate ribice, ki pa so grožnja za kal in življenje v njem.  To so akvarijske ribe, prinešene iz daljnih dežel, če pa jih spustimo v naše kale, se hitro razmnožijo in iz njih preženejo domače živalske vrste. V takih kalih ne bomo našli vodnih pajkov, kačjih pastirjev, vodnih hroščev in drugih žuželk, izginile bodo žabe, urhi in pupki, vse domače vrste, ki bogatijo naše kale.  Podobno nevarne za življenje v kalih so tudi akvarijske želve rdečevratke.Ulovljene ribice smo podarili okoliškim šolam in vrtcem, saj v akvarijih ne ogrožajo narave.Več informacij:Irena Kodele KrašnaZRSVN, OE Nova GoricaTel: 05 3305 313irena.kodele-krasna@zrsvn.si... več »
Nova predstavitvena tabla o ogroženih ribah v reki Kolpi
28.02.2007
Reka Kolpa je vključena v evropsko ekološko omrežje območij Natura 2000. Tu najdemo pomembne habitatne tipe, kot so: vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion; jame, ki niso odprte za javnost, ter ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion). Izredna pestrost mikrohabitatov pa omogoča bogato vrstno sestavo vodnih rastlin in živali, med njimi kar 39 avtohtonih vrst rib. Živali, zaradi katerih je reka Kopla uvrščena v območje Natura 2000, so: želva sklednica (Emys orbicularis), vidra (Lutra lutra), školjki potočni piškur (Eudontomyzon spp.) in navadni škržek (Unio crassus) ter kar osem vrst rib: upiravec (Zingel streber), zlata nežica (Sabanejewia aurata), platnica (Rutilus pigus), pezdirk (Rhodeus sericeus amarus), sulec (Hucho hucho), zvezdogled (Gobio uranoscopus), kapelj (Cottus gobio) in pohra (Barbus meridionalis)Kvalifikacijske vrste rib v reki Kolpi so v sliki in besedi opisane na novi predstavitveni tabli. Kratke opise smo pripravili strokovnjaki Zavoda RS za varstvo narave, Območna enota Novo mesto, in Zavoda za naravoslovje Ljubljana, izjemne risbe pa so delo Matjaža Učakarja. Dve tabli s to vsebino je Turistično društvo Damelj že postavilo v Damlju in Sečjem selu, in sicer v okviru projekta predstavitev območij Natura 2000, ki ga financira Ministrstvo za okolje in prostor,  in v okviru ureditve Mlinarske poti ob reki Kolpi. Prizadevali pa si bomo, da bi ob pohodni poti ob reki  v Krajinskem parku Kolpa postavili še več teh tabel, saj želimo obiskovalce parka in pohodnike seznaniti z evropsko ogroženimi vrstami rib in jih ozavestiti o pomeni njihovega varstva. Več informacij:Mira Ivanovič, vodja Oe Novo mestoZavod RS za varstvo naraveTel: 07 39 31 558... več »
Krajinski park Kolpa skozi fotografski objektiv
27.02.2007
Krajinski park Kolpa se od sredine februarja v Župančičevi rojstni hiši na Vinici predstavlja z razstavo »Krajinski park Kolpa – V objemu reke in belih brez«. Krajinski park Kolpa je občina Črnomelj zavarovala leta 1998, od leta 2005 pa so območje v svoje objektive "lovili" člani Fotokluba Črnomelj. Strokovni del razstave je pripravila novomeška območna enota Zavoda RS za varstvo narave, za tehnični del pa je poskrbel RIC Bela krajina. Z razstavo smo želeli Krajinski park Kolpa v vsej njeni lepoti širši javnosti. Poseben poudarek smo namenili reki Kolpi, ki je na razstavi predstavljena z obširnim slikovnim in naravovarstvenim gradivom. Podrobno smo predstavili tudi območje Nature 2000, rastlinstvo in živalstvo ter kraške pojave v parku. Na osrednjih panojih je posebej izpostavljeno življenje ljudi in bogata kulturna dediščina znotraj parka, kar ponuja vpogled v pristno življenje Belokranjcev v tesni povezavi z reko Kolpo.  Območna enota Zavoda RS za varstvo narave Novo mesto je v zadnjih desetih letih v sodelovanju z različnimi institucijami, kot so na primer SAZU ZRC, občina Črnomelj in Zavod za ribištvo strokovno, raziskala in dokumentirala dogajanje v krajinskem parku. Med drugim so popisali ihtiofavno v rekah Kolpi in Lahinji in na to temo izdali knjigo »Ribe in raki Pokolpja« avtorice Mete Povž in sodelavcev. V sodelovanju z RTV Slovenija so posneli dokumentarni film o parku in pripravili strokovno podlago za razglasitev Krajinskega parka Kolpa. Opremili in uredili so tri pohodne poti in izdelali vrsto promocijskih zloženk, ki so v veliko pomoč pri številnih strokovnih vodenjih skozi park, kjer pripravljajo tudi ekospuste in slikarske kolonije.  Avtorica razstave in besedila »Krajinski park Kolpa - v objemu reke« je Mira Ivanovič, oblikovni del razstave je prispevala Ivana Kadivec, produkcija Argos, d.o.o. Razstavo so omogočili Ministrstvo RS za okolje in prostor, RIC Bela krajina, Zavod RS za varstvo narave in Občina Črnomelj. Razstava bo na ogled do sredine aprila. Dodatne informacije:Mira Ivanovič vodja Območne enote Novo mestoTel. št.:07/393-15-59, 041 604 368E pošta:mira.ivanovic@zrsvn.siMateja KocjanSodelavka za odnose z javnostmiTel: 01/ 230 -95-24, 031 617 370e-pošta: mateja.kocjan@zrsvn.si... več »
Natura 2000 na Tolminskem
23.02.2007
Člani Naravoslovnega centra Tolmin in Gobarskega društva Tolmin so prejšni teden v Tolminski kjnižnici pripravili predstavitev projekta Natura 2000 in primerov dobre prakse na teh območjih. Irena Kodele Krašna z novogoriške območne enote Zavoda RS za varstvo narave in Bernard Goršak iz Kozjanskega parka sta predstavila Direktivo o pticah in Direktivo o habitatih, ki oblikujeta mednarodno pravno osnovo in strokovni okvir evropskega varstva narave, hkrati pa sta podlagi za projekt Natura 2000. Spregovorili so tudi o območjih Nature 2000 v Sloveniji in o strokovnih razlogih zanja, še posebej pa so se osredotočili na Naturo 2000 na Tolminskem, kjer je kar 13 tovrstnih območij.  Slovenija je Naturo 2000 med drugim odlično izkoristila tudi za črpanje evropskih sredstev, ki smo jih vložili v različne projekte, od katerih imajo številne koristi tudi lokalne skupnosti.V prihodnje bodo sledile še številne podobne predstavitve; prvo že 3. marca organizira Goriški muzej na Gradu Kromberk.Več informacij:Irena Kodele Krašna, Območna enota Nova GoricaTel: 05/ 3305 313, 040 560 955 E-pošta: irena.kodele-krasna@zrsvn.siMateja KocjanSodelavka za odnose z javnostmiTel: 01/ 230 -95-24, 031 617 370e-pošta: mateja.kocjan@zrsvn.si... več »
Prestavitev štorkljinega gnezda v Zgornji Senarski
15.02.2007
V Zgornji Senarski so že pred več leti štorklje zgradile gnezdo na dimniku stanovanjske hiše, kar je onemogočalo normalno delovanje dimnika. Zato je lastnik hiše samoinciativno postavil na dimniku ustrezni podstavek za gnezdo. Lokacija gnezda pa je ostala problematična zaradi daljnovoda v neposredni bližini hiše. V preteklih letih je dvakrat prišlo do naleta štorkelj v žice daljnovoda in do poginov štorkelj. Na pobudo lastnika hiše smo se pred vsem zaradi varnosti odločili, da štorklji gnezdo prestavimo na drog v neposredni bližini, vendar v zadostni oddaljenosti od daljnovoda. Postavitev droga je zagotovil zopet lastnik hiše, za podstavek za gnezdo in uskladitev s predstavniki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa je poskrbel Zavod RS za varstvo narave. Ali bo štorklja prestavljeno gnezdo sprejela ali ne, pa bomo videli šele po njeni vrnitvi.... več »
Natura 2000 na območju Kozjanskega parka
13.02.2007
Zavod RS za varstvo narave in Kozjanski park sta v začetku februarja organizirala delovno srečanje za občine in upravne enote na območju Kozjanskega parka. Organizaciji – oba javna zavoda, sta se občinam in upravnim enotam predstavili, predstavili območja Natura 2000, evropske direktive in presoje ter konkretne presoje planov in posegov na območju Kozjanskega parka.Zanimanje za delavnico je bilo veliko, saj se je vabilu odzvalo več kot dvajset predstavnikov občin in upravnih enot. Predstavili smo vseh pet območij Natura 2000, ki jih najdemo v Kozjanskem parku, s habitatnimi tipi ter rastlinami in živalmi, zaradi katerih so bila ta območja opredeljena kot ekološko pomembna. Prav tako so bili predstavljeni projekti, ki potekajo na tem območju in so bili pridobljeni prav zaradi Nature 2000. V Kozjanskem parku so postregli s podatkom o pridobitvah,kijih je za to območje prinesla Natura 2000. Tako je bilo v več projektih pridobljenih nekaj deset tisoč evrov iz različnih programov EU, nekateri projekti pa so še v pripravi. Pridobili so dve novi delovni mesti, izkazuje pa se tudi vse boljše sodelovanje med občinami, parkom in Zavodom RS za varstvo narave. Sodelovanje poteka vsakodnevno, ne le ob večjih dogodkih, predvsem po telefonu ter s skupnimi terenskimi ogledi pri reševanju posameznih vlog potencialnih investitorjev.Zanimiva je bila tudi predstavitev oz. analiza presoj posegov na območju parka za leto 2006. Večkrat se srečamo z mnenjem, da je gradnja oz. renoviranje objektov na območjih Natura 2000 močno otežena. Analiza mnenj, ki so bila izdana v postopku pridobitve naravovarstvenih soglasij pa je pokazala, da so vplivi posamičnih posegov na naravo nebistveni (več kot 75% vseh posegov), v 18% vseh primerov so bili predlagani omilitveni ukrepi v obliki naravovarstvenih pogojev; posegov, ki bi imeli uničujoč vpliv na varstvene cilje varovanih območij,v letu 2006 ni bilo.Na Zavodu RS za varstvo narave smo tako izpeljali še eno izmed komunikacij, ki jih pripravljamo za deležnike v Sloveniji. Kozjanski park se je izkazal za odličnega partnerja, saj so tudi njihovi zaposleni usposobljeni za kakovostno komunikacijo na terenu. Občine in upravne enote, ki se z Naturo 2000 srečujejo pri svojem vsakdanjem delu, pa so lahko ugotovile, da Natura 2000 ne prinaša le dodatnega dela, ampak tudi velike priložnosti za razvoj posameznih območij. Neumestno bi bilo namreč pričakovati, da bodo tisti deli Slovenije, ki imajo dobro ohranjeno naravo, svoj razvoj temeljili na povsem drugih področjih, kot je njihova naravna danost. Morda je včasih takšno razmišljanje na začetku težko, a se obrestuje in nekatere občine v Kozjanskem parku, to že lahko potrdijo. ... več »
Varovanje velikonočnice na Boletini pri Ponikvi
03.02.2007
V Evropski uniji je ogroženih okoli 3600 rastlinskih vrst, 150 je kritično ogroženih ali izumrlih, med njimi tudi številne v Sloveniji. Stepsko rastlino velikonočnico (Pulsatilla grandis) lahko pri nas najdemo le še na štirih rastiščih. Eden izmed ukrepov za ohranitev vrste v okviru projekta LIFE je tudi fizično varovanje v času njenega cvetenja, ki je letos pohitelo, zato smo z varovanjem začeli že danes.  Eno izmed rastišč velikonočnice je na Boletini pri Ponikvi, ki je hkrati eno izmed petih območij Nature 2000 v Sloveniji, na katerem Zavod RS za varstvo narave izvaja projekt iz sklopa LIFE III – Narava z naslovom »Natura 2000 v Sloveniji –  upravljavski modeli in informacijski sistem«.Močno ogrožena velikonočnica je ena izmed najbolj značilnih predstavnic slovenske flore, ki spada v rod kosmatincev, za katere je značilna poraščenost z nežnimi svilnatimi dlačicami. Od tod izvira tudi drugo ime za velikonočnico – veliki kosmatinec. Cvetica je redka predstavnica stepske flore pri nas in v Sloveniji dosega svojo jugozahodno mejo razširjenosti. Najbolje uspeva na sončnih, kamnitih in suhih traviščih, na apnenčasti podlagi, pa tudi na prodnatih tleh in v svetlih gozdovih. Najpomembnejši rastišči v Sloveniji sta Boletina in Boč. Ponavadi cveti okoli tri tedne pred velikonočnim časom, ko jo lahko prepoznamo tudi po tipičnem, skoraj v celoti vijolično obarvanem rastišču, ki v tem času postane zanimiva izletniška točka.Projekt LIFE v Sloveniji poteka od začetka leta 2005 in se letos končuje. Znotraj njega so za zaščito velikonočnice predvidene številne aktivnosti na področju 1,8 ha velike lokacije Boletina. V lanskem letu so tako ponovili že tradicionalno košnjo terena in odstranili pokošeno travo. Po izvedenem fizičnem varovanju rastišča so odstranili leseno hišico, ki v času varovanja med cvetenjem velikonočnice služi kot informacijska točka, kjer lahko obiskovalci dobijo različno informativno gradivo. Letos so postavili tudi informacijsko tablo in pripravili načrt upravljanja, občina pa je odkupila tudi tamkajšnje zemljišče. Rastišče velikonočnice so na ekskurzijah obiskali številni šolarji, na Osnovni šoli Ponikva pa poteka natečaj za najboljši plakat na temo Natura 2000- Boletina-velikonočnica.Fizično varovanje območja bo v času cvetenja potekalo tudi letos. Velikonočnica je s cvetenjem letos pohitela, zato se bo varovanje začelo že 2. marca in bo trajalo do 18. marca. Rastišče bodo pod budnim očesom sodelavcev Območne enote Zavoda RS za varstvo narave Celje varovali študentje, ki so usposobljeni za podajanje informacij in bodo z veseljem odgovorili na vsa morebitna vprašanja. Obiskovalce naprošajo, naj se držijo urejene pešpoti in naj upoštevajo navodila nadzornikov. Za večje skupine organizirajo tudi vodene oglede z vodičem, za katere se šolske skupine dogovorite na pri Zavodu RS za varstvo narave, tel.: 03 426 03 45; preostali pa pri Turistično-olepševalnem društvu Ponikva, tel. 03 579 20 65. Zaželeno je, da avtomobile parkirate v bližnji Ponikvi.  Letos bo Zavod pripravil tudi predavaje za krajane, na katerem bodo predstavili načrt za upravljanje in ideje, kako v bodoče varovati rastišče, organizirali bodo tudi številne ekskurzije za osnovnošolce, nagrajenci zgoraj omenjenega natečaja pa bodo skupaj z drugimi nagrajenci natečaja iz cele Slovenije popeljali na poseben izlet. Pripravljena bo tudi brošura za to območje Nature 2000, še enkrat pa bodo prešteli, koliko velikonočnic še vedno cveti. Slovenija je biotsko izjemno pestra država, a je potrebno naravo kljub temu varovati. Rastline in živali, ki so v Evropi že pred časom izumrle, v Sloveniji morda še lahko ubranimo pred izginotjem. Projekt LIFE je orodje za doseganje tega cilja, spoštovanje zahtev primernega obnašanja na območjih Natura 2000 s strani obiskovalcev pa lahko k temu bistveno pripomore. Zavod RS za varstvo narave si za ohranjanje narave prizadeva s svojimi vsakodnevnimi aktivnostmi.Dodatne informacije:Gregor KalanStrokovni sodelavec na projektu LIFE03 426 03 45e-pošta: gregor.kalan@zrsvn.sidr. Mirjam Galičič Vodja projekta LIFE01 230 95 12e-pošta: mirjam.galicic@zrsvn.siMateja KocjanOdnosi z javnostmi01 230 95 24e-pošta: mateja.kocjan@zrsvn.si... več »
Ob Svetovnem dnevu mokrišč odprli obnovljeni kal v Kostanjevici na Krasu
02.02.2007
Zavod RS za varstvo narave je letošnji Svetovni dan mokrišč obeležil v Kostanjevici na Krasu z razglasitvijo rezultatov v lanskem letu razpisanega javnega natečaja na temo »1001 kal – 1001 zgodba o življenju« in odprtjem razstave najboljših prispevkov natečaja, ter z odprtjem obnovljenega vaškega kala z gozdno učno potjo. Natečaj ter obnovo kala in ureditev gozdne učne poti v Kostanjevici na Krasu smo leta 2006 izpeljali v okviru projekta »1001 kal – 1001 zgodba o življenju«; pri tem smo sodelovali: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Krajevna skupnost Kostanjevica na Krasu, podružnična osnovna šola Kostanjevica na Krasu Osnovne šole Miren, sežanska enota Zavoda za gozdove Slovenije in Lovska družina Trstelj iz Kostanjevice na KrasuProjekt »1001 kal – 1001 zgodba o življenju«, ki ga delno financira Evropska unija v okviru programa pobude skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Italija 2000-2006, je namenjen vzdrževanju mreže vodnih biotopov (kalov) in s tem ohranjanju populacij ogroženih vrst. Nosilec projekta je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave – izvaja ga novogoriška območna enota zavoda – , partnerji pri projektu pa so Center za kartografijo favne in flore, Razvojni center Divača, Razvojno društvo Pliska Pliskovica, Varuhi kalov in mokrišč Športnega društva organov za gozdarstvo Furlanije Julijske krajine, Občina Zgonik in Občina Repentabor.Natečaj in razstavaOb lanskem Svetovnem dnevu mokrišč je novogoriška enota Zavoda RS za varstvo narave v okviru Interregovega projekta "1001 kal - 1001 zgodba o življenju" razpisala javni natečaj za prispevke na temo kalov in dvoživk, ki kažejo pozitiven odnos do rastlin in živali oziroma kalov kot njihovega življenjskega prostora, zavzetost za njihovo ohranjanje ali konkretne varstvene pobude oziroma ukrepe.Natečaj, s katerim smo želeli mlade spodbuditi k pozitivnem razmišljanju o naravi in njenemu ohranjanju, je bil namenjen malčkom iz vrtcev, osnovnošolcem in posameznikom, sodelovali pa so lahko s prispevki v petih različnih kategorijah: • naravoslovna ali leposlovna besedila; • plastike, risbe, slike in grafike; • fotografije v črno-beli ali barvni tehniki;• plakati in • raziskovalne ali projektne naloge. Odziv je bil izjemen – na natečaj je bilo skupno prijavljenih 268 del, kar nas je prijetno presenetilo in zelo razveselilo. Na današnji prireditvi smo razglasili rezultate natečaja, podelili nagrade, priznanja in pohvale, ter odprli razstavo najboljših prispevkov tega natečaja.Kal KaličVas Kostanjevica leži v zahodnem delu Krasa, planote med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino. Na zakraselem površju apnenčaste planote ni površinskih voda, saj vse padavine takoj poniknejo v prevotljeno podzemlje. Zato so domačini deževnico, ki se je stekala s cest in pobočij, ujeli v kale, z glino obložene kotanje. V kalih, ki so imeli vsaj z ene strani položen breg, se je napajala živina. V kotanjah z strmim bregom, ki so bile pogosto tudi obzidane, pa je bila voda za gospodinjstvo - pravili so jim lokve, lahko tudi štirne. V Kostanjevici je bilo nekoč več kalov in lokev, saj je bilo v vasi veliko živine. Sčasoma, predvsem po II. svetovni vojni, pa jih niso več potrebovali za napajanje živine, zato se je glina izsušila in voda je odtekla. Mnoge so zasuli z odpadnim gradivom, nekatere pozidali, le redki so se ohranili do današnjih dni – med njimi je kal Kalič, po domače K'l'č, majhen kal vzhodno od vasi. V okviru projekta »1001 kal – 1001 zgodba o življenju« smo kal lani obnovili, poleg tega pa smo uredili tudi zelo zanimivo pot do njega iz središča vasi in ob njej predstavili nekdanje kale ter značilne drevesne in grmovne vrste.Kalič je bil nekdaj večji, saj je živina teptala glino, ki jo je v kotanji polno. Tudi okolica ni bila tako poraščena kot danes, saj so bili tu prostrani pašniki. Malo je verjetno, da bi se v kalu še kdaj napajala živina, ima pa voda v kalu kljub temu velik pomen. Srne, jeleni, divji prašiči, številne ptice, metulji, čebele in druge živali si v njem pogasijo žejo. Prav tako pa številne rastline in živali za svoj obstoj in razvoj nujno potrebujejo vodo. Še posebej bomo veseli, če bosta tu poleg številnih drobnih vodnih prebivalcev svoje življenjsko okolje našli dve ogroženi vrsti dvoživk, veliki pupek in hribski urh. Tako bo Kalič zakladnica pestrosti življenja, za bližnjo šolo pa učilnica v naravi, kjer bodo otroci lahko spoznavali zakonitosti narave. Svetovni dan mokrišč 2. februarja 1971 je osemnajst držav podpisalo Konvencijo o mokriščih ali t. i. Ramsarsko konvencijo in ta dan je postal Svetovni dan mokrišč. Danes Ramsarsko konvencijo podpira 130 držav, med njimi tudi Slovenija. Praznovanje tega dne poteka v posameznih državah od leta 1997, in sicer v želji, da bi z različnimi akcijami in dogodki ozavestili čim širšo javnost o pomembnosti mokrišč in spodbudili njihovo ohranjanje. Osrednja tema letošnjega Svetovnega dneva mokrišč je »Mokrišča podpirajo ribištvo - ohranjajmo jih 'zdrave'« (Wetlands support fisheries – keep them healthy).Mokrišče je območje močvirja, nizkega barja, šotišča in stalno ali začasno zalito območje s sladko ali slano vodo (jame, soline, presihajoča jezera), ki vključuje kopenske in vodne ekosisteme. Zaradi svoje vloge pri kroženju vode, imenujemo mokrišča tudi 'ledvice pokrajine', zaradi svoje funkcije v prehranski verigi in biotske raznovrstnosti pa 'biotski supermarket'. Mokrišča so izredno občutljivi in biotski pestrosti ena izmed najbogatejših ekosistemov.... več »
Predstavitev projektov Ohranimo želvo v slovenskem morju in Obnova in označitev pučev v Borštu
01.12.2006
Piran, 30. novembra – Na Zavodu RS za varstvo narave, Območni enoti Piran, smo v sodelovanju z lokalno skupnostjo uspešno zaključili s projektom obnove in označitve puča v Borštu, v okviru katerega smo postavili smerokaze in informativne table ter uredili okolico in delno obnovili puč. Prav tako uspešno nadaljujemo s projektom Ohranimo želvo v slovenskem morju. Oba projekta je finančno omogočila Slovenska energetska družba Petrol. Projekt OHRANIMO ŽELVO V SLOVENSKEM MORJU, ki ga izvajamo že tretje leto, je namenjen obveščanju in ozaveščanju uporabnikov slovenskega morja, predvsem ribičev, in širše javnosti o pomenu morske želve glavate karete za biotsko raznovrstnost našega morja. Morske želve so namreč med najbolj ogroženimi morskimi organizmi v Sredozemlju. V slovensko morje redno zahaja morska želva glavata kareta (Caretta caretta), ki ima največje gnezdišče na grškem otoku Zakinthos v Grčiji, gnezdi pa tudi na obalah Turčije in Cipra ter nekaterih drugih sredozemskih držav. Pri nas se pojavi predvsem med aprilom in novembrom. Plitvo slovensko morje je primerno prehranjevalno območje za mlade karete. Te se v prvem življenjskem obdobju hranijo s prosto plavajočimi organizmi, nato pa izključno z organizmi, ki se zadržujejo na morskem dnu. Z ohlajanjem morja se želve selijo južneje, del populacije pa najbrž zapusti Jadransko morje. Tako kot doslej smo tudi v letu 2006 nadaljevali s temeljnimi aktivnostmi projekta. Ključni del je sodelovanje z ribiči, s katerim smo zelo zadovoljni, saj se ribiči vse bolj zavedajo, da lahko sooblikujejo trajnostni način rabe morskih naravnih virov oziroma da je njihov prispevek k načrtovanju in izvajanju ribolova cenjen in nujno potreben. Letos smo izdali priročnik za ribiče o rokovanju z ulovljenimi želvami. Pripravili smo ga po vzoru podobnega priročnika, ki ga je izdal koordinator Akcijskega načrta za varovanje sredozemskih morskih želv, Regionalni center za zavarovana območja v Tunisu (RCA/SPA).V našem priročniku, ki je dvojezičen (slovensko-italijanski), lahko ribiči in drugi uporabniki morja najdejo: • osnovne podatke o morskih želvah, njihovem življenjskem krogu, navadah in predvsem o dejavnikih, ki jih ogrožajo;• navodila in priporočila za ustrezno ravnanje z ulovljenimi želvami ter načine prepoznavanja znakov, ki kažejo na zdravstveno stanje ulovljene želve; • poziv k sodelovanju z ustanovami, ki vodijo projekt Ohranimo želvo v slovenskem morju; • slovar uporabljenih izrazov ter • koristne telefonske številke in naslove.Caretta caretta je v Sloveniji zaščitena z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, v habitatni direktivi EU pa je opredeljena kot prioritetna vrsta. Uvrščena je na seznam ogroženih vrst v okviru Barcelonske konvencije oz. Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju. Države podpisnice Barcelonske konvencije so zaradi ogroženosti že leta 1989 sprejele akcijski načrt za varovanje sredozemskih morskih želv in s tem tudi glavate karete (»Action Plan for the Conservation of Mediterranean Marine Turtles«). Ob zakonskem varovanju je prvi pogoj za ohranitev glavate karete nedvomno dobro poznavanje njenih življenjskih navad in z njimi povezanih območij gnezdenja, razmnoževanja in prehranjevanja, poznavanje selitvenih poti in nenazadnje območij prezimovanja. Zato v okviru projekta sistematično zbiramo najrazličnejše podatke o glavati kareti in o njenem pojavljanju v slovenskem morju. Vse ulovljene želve evidentiramo, pregledamo in označimo ter podatke vpišemo v našo bazo, nato pa jih posredujemo RCA/SPA, ki vodi celotno sredozemsko bazo podatkov. Dobro poznavanje vrste nam bo omogočilo ustrezno opredelitev varstvenih ukrepov za njeno ohranitev oziroma zmanjšanje smrtnosti ter dolgoročno tudi oblikovanje uradnega nacionalnega akcijskega načrta varovanja morskih želv.Do danes se je v letu 2006 v mreže ujelo 12 želv (lani 25); vseh sedem, ki smo jim rešili življenje, smo že izpustili nazaj v morje. Eni izmed njih – poimenovali smo jo Marina – so sodelavci projekta Adriawatch, med katerimi je tudi slovensko društvo Vivamar, namestili satelitski oddajnik, ki omogoča sledenje njenega premikanja. Gre za prve poskuse tovrstnega zbiranja podatkov o glavati kareti v severnem Jadranu. Oddajnik, ki je na oklep pritrjen z dvokomponentnim lepilom in odpade ob prvi levitvi, se vključi in pošilja signal le takrat, ko želva pride na morsko gladino po zrak. Na tak način se bistveno podaljša življenjska doba baterije in posledično tudi čas spremljanja. Pričakujemo, da bomo želvi lahko sledili naslednjih sedem do osem mesecev.V okviru projekta Adriawatch (http://www.seaturtle.org/tracking/?tag_id=67763) so letos avgusta  oddajnike namestili oddajniki trem želvam,  septembra pa se jim je pridružila še naša Marina; njihove premike si lahko ogledate na spletnih straneh: "Liberty":http://www.seaturtle.org/tracking/?tag_id=58866"Valerio":http://www.seaturtle.org/tracking/?tag_id=67766"Jacopo": http://www.seaturtle.org/tracking/?tag_id=67767 "Marina" http://www.seaturtle.org/tracking/?tag_id=67763Ulovljene glavate katere, ki niso preživele, smo preparirane podarili CŠOD Breženka, CŠOD Dom burja in Zdravilišču Debeli rtič v učne namene ter družbi Petrol.Projekt »Ohranimo želvo v slovenskem prostoru« ima zelo pozitivne rezultate tudi pri osveščanju javnosti o pomenu varovanja morskega ekosistema – morska želva je simpatična ambasadorka, saj s svojo prepoznavnostjo in splošno priznano ogroženostjo opozarja na neustrezno in kratkovidno ravnanje z morjem in morskim obrežjem. Več o projektu Ohranimo želvo v slovenskem morju  na ttp://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=530Z deli v okviru enoletnega projekta OBNOVE IN OZNAČITVE PUČEV V BORŠTU pa smo začeli oktobra 2005. Puči so vaške mlake, ki so jih v preteklosti naredili ljudje. Vanje se je stekala voda s cest in pobočij, včasih tudi iz manjših izvirov. Za Istrane je bila od nekdaj dragocena vsaka kaplja. V pučih se je nekoč napajala živina in ob njih so se vaščani radi zbirali. Danes pa so v njih svoje domovanje našle številne rastlinske in živalske vrste, ki za življenje nujno potrebujejo vodno okolje. Z obnavljanjem pučev lahko ta pisani živi svet ohranimo, s pomočjo tabel pa ga želimo tudi predstaviti obiskovalcem.V sodelovanju s krajevno skupnostjo Boršt smo očistili okolico puča na Dolini in dostopno pot. Poleg tega pa smo se tokrat odločili, da puč in njegove skrivnosti približamo in predstavimo tudi obiskovalcem, zato smo postavili:• smerokaze za dostop do puča na Dolini in do puča v zaselku Gorenjci, • tablo s splošno vsebino o vaških pučih kot izhodišče ogleda ob Domu krajevne skupnosti ter • tablo ob puču na Dolini, ki pripoveduje o rastlinah in živalih v njem in o spreminjanju puča  skozi letne čase. Vsebino tabel smo pripravili sodelavci Zavoda RS za varstvo narave, OE Piran, v sodelovanju s strokovnjaki z različnih področij in ob pomoči laikov, ljubiteljev narave. Stremeli smo k temu, da bi bila vsebina razumljiva širši javnosti ter zanimiva ne glede na to, v katerem letnem času obiščemo lokacijo. Da so table privlačne za oko, je poskrbel risar Jurij Mikuletič. Vsebine je možno nadgraditi z dodatnimi materiali, npr. učnimi listi ali tematskimi zloženkami. Označili smo tudi dostop do obeh pučev v vasi. V ta namen smo oblikovali popolnoma nov piktogram, ki lahko označuje puč, kal, lokvo, mlako in podobne objekte. Le-teh je v Istri in na Krasu veliko, zato bomo piktogram gotovo uporabili še večkrat.Več informacij:Mag. Robert Turk, Zavod za varstvo narave, območna enota PiranTel: 05 6710 901GSM: 031 358 883e-pošta: robert.turk@zrsvn.siTina TrampušZavod RS za varstvo narave, Območna enota PiranTel: 05 6710 904E-pošta: tina.trampus@zrsvn.si... več »
Odprtje obnovljenega kala v Tupelčah
06.10.2006
Ob svetovnem dnevu varstva živali smo v ponedeljek, 9. oktobra 2006, v Tupelčah na Krasu svečano odpri obnovljeni vaški kal, ki smo ga uredili v okviru projekta »1001 kal – 1001 zgodba o življenju«; pri tem smo sodelovali Zavod RS za varstvo narave (nosilec projekta), Vaška skupnost Kobjeglava - Tupelče, Agrarna skupnost Kobjeglava - Tupelče, Občina Komen in Kraški zidar, d.d.Na otvoritvi so spregovorili župan Občine Komen Uroš Slamič, direktor Zavoda RS za varstvo narave dr. Darij Krajčič in vodja projekta Irena Kodele Krašna z novogoriške območne enote Zavoda RS za varstvo narave, dogodek pa so s kulturnim programom popestrili učenci podružnične osnovne šole Štanjel. Kali so kotanje, obložene z glino; nekoč so jih naredili zato, da se je vanje stekala voda s cest in pobočij, saj so se prebivalci Krasa zavedali, kako je v tej suhi in kamniti pokrajini pomembna vsak kaplja vode.  Kal sredi vasi Tupelče so naredili sredi 19. stoletja. V njem so napajali živino, gospodinje so prale perilo, otroci so tu poleti plavali, pozimi drsali, ob kalu so se ljudje družili ob večerih. Po II. svetovni vojni je bilo živine, ki je s teptanjem zagotavljala, da je zbita glina zadrževala vodo, vse manj, zato je voda iz leta v leto hitreje odtekala, dokler se ni kal pred dvema desetletjema dokončno presušil. S tem pa so svoje domovanje izgubile številne rastline in živali .Letos so se domačini odločili, da kal obnovijo, pa ne zato, da bi se v njem napajala živina, temveč zato, ker se zavedajo, kako pomemben je za ohranjanje narave – nova vodna površina na sicer brezvodnem Krasu je neprecenljive vrednosti za ohranjanje pestrosti življenja, za številne rastline in živali, ki za svoj obstoj in razvoj nujno potrebujejo vodo. Upajmo, da bosta tu svoje življenjsko okolje našli dve ogroženi vrsti dvoživk, veliki pupek in hribski urh.Poleg tega pa je kal pomemben tudi za družabno življenje na vasi. Ne le, da so se vaščani povezali ob njegovi obnovi, ampak je kal postal tudi prijetno shajališče, ob katerem se radi zaustavijo tako domačini kot tudi obiskovalci.Obnova je bila zelo zanimiva, saj smo prvič uporabili bentonitno polst za zagotavljanje vododržnosti kraških kalov. Zmleta vulkanska glina bentonit, ujeta med dve plasti tkanine, ki se položi na dno kala, v stiku z vodo močno nabrekne in zagotavlja, da voda je odteče v povotljeno kraško podzemlje.Projekt »1001 kal – 1001 zgodba o življenju«, ki ga delno financira Evropska unija v okviru programa pobude skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Italija 2000-2006, je namenjen vzdrževanju mreže vodnih biotopov (kalov) in s tem ohranjanju populacij ogroženih vrst. Nosilec projekta je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave – izvaja ga novogoriška območna enota zavoda – , partnerji pri projektu pa so Center za kartografijo favne in flore, Razvojni center Divača, Razvojno društvo Pliska Pliskovica, Varuhi kalov in mokrišč Športnega društva organov za gozdarstvo Furlanije Julijske krajine, Občina Zgonik in Občina Repentabor.Več informacij:Irena Kodele Krašna, Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Nova GoricaTel: 05 3305 313GSM: 040 560 955 E-pošta: irena.kodele-krasna@zrsvn.siNove in nove zgodbe o primorskih kalihIgor Maher, univ.dipl.biol.Irena Kodele Krašna, univ.dipl.biol. in prof.biol.(Članek je bil objavljen v 11. številki N-vestnika, internega glasila Zavoda RS za varstvo narave, septembra 2006)Projekt »1001 kal - 1001 zgodba o življenju«, ki ga sofinancira Evropska unija iz programa INTERREG IIIA, smo pripeljali do polovice in rezultati so vse bolj vidni. Poglejmo, kaj smo postorili to poletje!Na področju izobraževanja je vsekakor treba izpostaviti tečaj za varuhe kalov, ki je potekal štiri junijske petke zapored na štirih lokacijah: v Rakitovcu, Hrpeljah, Štorjah in Kobjeglavi. Tako smo vključili širok krog lokalnih skupnosti, obenem pa smo uspeli prikazati izredno pestrost kalov na tem  območju. Obdelali smo štiri teme: pomen kalov v primorskem prostoru, kali kot del kulturne dediščine, biologija in ekologija kalov ter gospodarjenje s kali. Po predavanjih smo se vedno odpravili na teren in si kale tudi ogledali. Potrdilo o opravljenem tečaju je dobilo 25 posameznikov, ki so s tem usposobljeni, da v lokalnem okolju skrbijo za kale.Tudi na otroke in mladino nismo pozabili! Po zimskem seminarju so se mnoge vzgojiteljice in učiteljice opogumile in peljale otroke h kalom. Delavnice smo vodili strokovnjaki iz Zavoda in Centra za kartografijo favne in flore, vključili pa smo tudi študente biologije. Spomladi smo pripravili delavnice za vrtce v Štanjelu, Komnu, Dutovljah, Hrpeljah, Divači in Povirju, za osnovno šolo v Divači in za novogoriške gimnazijce. Vzgojiteljice v vrtcih so izredno navdušene nad rezultati in bodo z delavnicami nadaljevale tudi jeseni,  do sredine novembra, ko se izteče javni natečaj za likovna, literarna in fotografska dela ter raziskovalne naloge, bodo otroci lahko pridno ustvarjali ob kalih.Živahno je bilo tudi pri obnovi kalov. Pomladno prebujanje narave nas je nekoliko prehitelo in zato nismo uspeli dokončati vseh začetih obnov (Škrbina, Coljava, Kobjeglava). Večinoma bomo nadaljevali po koncu rastne dobe. Obnovili pa smo štiri kale: že spomladi kal Zavrhek pri Kobjeglavi na Krasu in kal pod Gočami na Vipavskem, čez poletje pa še vaški kal v Tupelčah in kal v Lasatkah pri Danah pri Divači. Pri slednjih dveh so domačini na delovnih akcijah opravili izredno delo, kar je izjemno pomembno za vzpostavitev pozitivnega odnosa do kalov   obnovljeni kali so postali središče vaškega življenja. Kal v Tupelčah pa je še posebej zanimiv tudi zato, ker smo prvič pri zagotavljanju vododržnosti kala uporabili bentonitno polst, glino vulkanskega izvora, ujeto med dve plasti tekstila. Izkušnja je ohrabrujoča, “nova” tehnologija pa bo olajšala in pocenila obnovo. Že kmalu jo bomo zopet uporabili, in sicer pri obnovi kala pri Vrabcih na severni strani Dan pri Divači, ki je pred leti že bil obnovljen, vendar ni tesnil. Pobudo za to obnovo so dali lovci, domačini pa so se istočasno lotili še obnove tretjega danskega kala, Podkala, kjer je potrebno urediti dotok vode, očistiti kotanjo kala in navoziti nekaj gline. Tudi naš partner, Center za kartografijo favne in flore, čez poletje ni počival. Doslej so popisali že več kot osemdeset kalov, mnoge tudi večkrat, saj tako lahko ugotavljajo dinamiko vrst. Skupaj skrbimo, da na spletni Bioportal čim hitreje »preselimo« kar največ podatkov o kalih, tu pa nas čaka še veliko dela, saj imamo v registru kalov, ki smo ga vzpostavili, zabeleženih že več kot tisoč kalov na Primorskem, odkrivamo pa še nove, doslej neznane. Na terenu si prizadevamo vzpostaviti neposreden stik z lokalnimi prebivalci, ki so za nas koristni informatorji, hkrati pa se s tako komunikacijo krepi zaupanje med Zavodom in domačini. Prav tako se trudimo biti čim bolj prisotni tudi v širšem lokalnem okolju. A ne le preko medijev, ki izčrpno poročajo o naših aktivnostih (v dobrem letu kar 49 objav in oddaj), temveč tudi s pojavljanjem na različnih dogodkih. Tako smo sodelovali pri organizaciji dveh pohodov, ki so vodili mimo kalov (aprila v Pliskovici, septembra v Danah), kar smo izkoristili za promocijo projekta in njegovih ciljev. Z enakim namenom smo sodelovali tudi na prazniku terana in pršuta sredi avgusta v Dutovljah, ki je ena najbolj množičnih prireditev v regiji - enega od vozov iz tradicionalne povorke, ki je predstavljal izdelavo kala, smo opremili z informativnimi letaki za obiskovalce praznika.Začetek jeseni bo v znamenju svečanih otvoritev kalov: konec septembra na Gočah, v začetku oktobra pa v Kobjeglavi (skupaj s sosednjimi Tupelčami) in v Danah pri Divači. Do takrat bomo vse kale označili s krajinsko značilnimi kamnitimi oznakami z vklesanimi napisi in za vsak kal izdali zloženko. V oktobru bomo odprli tudi pot do Kaliča v Kostanjevici na Krasu, ki bo povezovala središče kraja, osnovno šolo in Kalič na obrobju vasi; v sodelovanju z gozdarji pa bomo ob poti predstavili drevesne in grmovne vrste. Sicer pa vljudno vabljeni na našo spletno stran www.zrsvn.si/1001kal/ ... več »
Razstava hroščev Kozjanskega v Podsredi
05.10.2006
V okviru Praznika kozjanskega jabolka je bila danes v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi otvoritev razstave hroščev Kozjanskega, ki jo je pripravila celjska območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave v sodelovanju s Kozjanskim parkom. Kozjansko se lahko pohvali z izjemno ohranjeno naravo. Na obsežnem območju, ki vključuje toliko različnih habitatnih tipov - od nižinskih do srednjegorskih - , živi zagotovo več tisoč vrst hroščev; med njimi so tudi tiste ki so iz mnogih delov Evrope že izginile. Na Kozjanskem je devet območij Natura 2000, med njimi sta tudi Bohor in Orlica, kjer bivajo štiri vrste hroščev, ki jih varujemo: bukov kozliček (Morimus funereus), alpski kozliček (Rosalia alpina), rogač (Lucanus cervus) in  Cucujus cinnaberinus.Za ohranjanje teh vrst hroščev moramo puščati določeno število dreves, da odmrejo v gozdu. Spravilo lesa med junijem in avgustom pa mora potekati čim hitreje, da hrošči ne odložijo jajčec na podrta debla.Bukov kozliček ima čokato telo in nima kril za letenje. Lahko ga opazimo ždeti na štoru. Nekateri odrasli hrošči lahko živijo tudi dve leti. Prehranjujejo se z lesom in drevesnimi sokovi. Alpski kozliček ima tipalnice značilno modro črno obarvane in na koncu vsakega segmenta tudi poraščene z dolgimi črnimi dlačicami. Krila ima sivo modro obarvana s črnimi lisami. Je prebivalec bukovih gozdov in se kot ličinka razvija v deblih različnih listavcev, največ v bukvi. Rogač je vezan predvsem na hrastov les. Ličinke se razvijajo v štorih ali koreninah dreves. Njihov razvoj poteka več let. V tem času se prehranjujejo s trhlimi in nagnitimi lesnimi deli. Odrasli samci se močno razlikujejo od samic po dolgih, rogatih čeljustih. Cucujus, ki še nima slovenskega imena, živi pod lubjem debel. Tam se prehranjuje z drugimi manjšimi živalmi. Za lažje premikanje pod lubjem ima sploščeno telo.Na razstavi, ki bo na ogled do 12. oktobra, se bodo otroci  lahko pozabavali s sestavljanjem makete hrošča.V Sloveniji je favna hroščev zelo bogata, kakor tudi zgodovina njenega preučevanja. Pri nas je poznanih več kot 3000 vrst hroščev, ki jih koleopterologi (raziskovalci hroščev) na naših tleh sistematično preučujejo že od Linnejevih časov dalje, torej od 18. stoletja naprej začenši z Linnejevim sodobnikom Giovannijem Antonijem Scopolijem. Mnogi tuji znani raziskovalci, ki so raziskovali tudi drugod po svetu, denimo  Ganglbauer, Müller, Reitter in drugi, so si od blizu ogledali Slovenijo in v poznavanju hroščev Slovenije pustili svoj pečat. Ko so v Sloveniji leta 1830 odkrili prvega jamskega hrošča, drobnovratnika (Leptodirus hochenwartii), ki ga je opisal ljubljanski koleopterolog Ferdinand Schmidt, so raziskovalci pokazali veliko zanimanja za podzemeljsko favno, ki je v Sloveniji izredno bogata.V današnjem času je zanimanje za hrošče v Sloveniji omejeno na ducat ljudi. Za očeta slovenskih koleopterologov priznavamo Alfonza Gspana, ki je vzgojil kopico pomembnih slovenskih kolepterologov, denimo Egona Pretnerja in Sava Breliha.  Slednji se še vedno aktivno ukvarja s hrošči in skrbi za osrednjo zbirko hroščev Slovenije pod okriljem Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Iz naslednje generacije velja omeniti dr. Božidarja Drovenika, ki deluje v okviru Biološkega inštituta Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki se ukvarja predvsem z družino krešičev (Carabidae). V svoji dolgoletni znanstveni karieri je opisal nemalo novih vrst in podvrst krešičev ne le iz Slovenije pač pa tudi s celotnega območja Balkanskega polotoka. V tem času so bili precej aktivni tudi ljubiteljski raziskovalci hroščev, ki so s svojim delom pomembno prispevali k poznavanju hroščev Slovenije, med njimi so vidnejši Jože Broder, Bojan Kofler, Vincenc Furlan in Alojz Kajzer. Tako ljubiteljski kot profesionalni koleopterologi so združeni v Slovenskem entomološkem društvu Štefana Michelija. Prav iz tega društva je izšla tudi naslednja generacija najmlajšega rodu slovenskih koleopterologov, med njimi dr. Al Vrezec, mag. Slavko Polak, mag. Alja Pirnat, Andrej Kapla, Špela Ambrožič, Martin Vernik, Gregor Kalan, ki preučujejo predvsem razširjenost hroščev v podzemeljskih in površinskih ekosistemih, aktivneje pa tudi ekologijo in varstvo hroščev v Sloveniji.Več informacij: Gregor Kalan, Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje, Tel: 03 4260 345, E-pošta: gregor.kalan@zrsvn.siMojca Tomažič, vodja Območne enote Celje, Zavod RS za varstvo narave, Tel: 03 4260 336,E-pošta: mojca.tomazic@zrsvn.si... več »
Svetovni dan habitata
02.10.2006
»NARAVA NAS SPREMLJA POVSOD«2. OKTOBER  2006 – SVETOVNI DAN HABITATAZavod Republike Slovenije za varstvo narave je ob Svetovnem dnevu habitata, ki ga letos v Sloveniji 'praznujemo' drugič, v okviru projekta LIFE z razstavo fotografij, plakatov ter živimi 'maketami' habitatov in habitatnih tipov pripravil predstavitev različnih življenjskih okolij. S tem želimo vzbuditi zavest o spoštovanju in ohranjanju različnih habitatov, ki so v naši okolici. Habitat je bivališče ali življenjski prostor, kjer bivajo živa bitja. Habitatni tip pa je rastlinska ali živalska združba kot značilni del ekosistema, povezana z neživimi dejavniki na prostorsko opredeljenem območju. Združeni narodi so že leta 1985 vsak prvi ponedeljek v oktobru razglasili za Svetovni dan habitata, in sicer z željo ozavestiti ljudi o pomenu in soodgovornosti vseh za ohranjanje človekovega življenjskega prostora ter kot opomin človeštvu, da je naše življenje odvisno od ostalih življenjskih okolij, v katerem sobivamo z drugimi bitji.Tema letošnjega Svetovnega dneva habitata je »Mesta, magneti upanja«. Združeni narodi so s tem želeli izpostaviti dejstvo, da se svet danes sooča z doslej največjo migracijo ljudi v mesta. Leta 1950 je namreč v mestih živela tretjina svetovne populacije, petdeset let kasneje pa že kar polovica; ta odstotek seveda stalno narašča in do leta 2050 ocenjujejo, da bo v mestih živelo že 6 milijard ljudi. Zato je nujno, da v mestih zagotovimo ustrezne življenjske razmere za vse, to pa je naša skupna naloga. Več o letošnjem Svetovnem dnevu Habitata najdete na spletnem naslovu  www.unhabitat.org/categories.asp?catid=490Natura 2000 Natura 2000 je eden od evropskih mehanizmov ohranjanja habitatov. To je evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave, v katerega je kot članica EU vključena tudi Slovenija.Biotska raznovrstnost v Evropi se je v zadnjih desetletjih močno zmanjšala. Urbanizacija, razvoj infrastrukture, intenzivno kmetijstvo in gozdarstvo ter druge človekove aktivnosti so pripeljale do izgube ali zmanjšanja pestrosti rastlinskih in živalskih vrst ter habitatov. Danes je mreža območij Natura 2000 eden izmed stebrov varstva narave v Evropi. Pestrost rastlinskega in živalskega sveta v Sloveniji je bogastvo, ko so nam ga s trajnostno rabo prostora zapustili naši dedje. Natura 2000 omogoča, da to bogastvo zapustimo tudi našim vnukom.Območja Natura 2000 v SlovenijiZa Slovenijo sta značilni izjemno visoka biotska raznovrstnost in ohranjenost narave. Pri nas se pojavlja 109 vrst ptic iz Direktive o pticah ter 61 evropsko pomembnih habitatnih tipov in 140 vrst rastlin in živali s seznamov Direktive o habitatih.Zato je bilo določenih kar 26 območij za varovanje ogroženih vrst ptic in 260 območij za varstvo ogroženih ali redkih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatov.V omrežje Natura 2000 je tako vključenih kar dobrih 35% odstotkov slovenskega ozemlja, od tega jih 25% leži znotraj že obstoječih zavarovanih območjih, torej narodnih, regijskih in krajinskih parkov ter rezervatov in naravnih spomenikov.Projekt LIFE »Natura 2000 v Sloveniji – upravljavski modeli in informacijski sistem«Zavod RS za varstvo narave je nosilec projekta LIFE III – Narava z naslovom »Natura 2000 v Sloveniji – upravljavski modeli in informacijski sistem«. Z izvajanjem projekta smo začeli januarja 2005 in bo trajal do konca leta 2007. Z njim želimo poiskati primerne načine upravljanja z območji Natura 2000 in pripraviti pet vzorčnih upravljavskih načrtov. To bo skupen uspeh več strokovnih služb oz. sektorjev, ki pokrivajo prostor v Sloveniji. V okviru projekta želimo zgraditi tudi informacijski sistem z bazo podatkov o slovenskem omrežju Natura 2000  in vzpodbuditi naravovarstveno zavest. Več o projektu LIFE najdete na spletnem naslovu www.zrsvn.si/lifeObmočji Natura 2000 v bližnji okolici Celja, ki sta vključeni v projekt:PetelinjekObsežen del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000 zajemajo vodni in obvodni habitati, saj so v večini evropskih držav in tudi v Sloveniji že močno ogroženi. S tem so ogrožene tudi živalske in rastlinske vrste, ki so vezane na mokrotna območja. Na območju potoka Ličenca in njenih pritokov je veliko mokrotnih habitatov, kjer so se mnoge redke vrste rastlin in živali ohranile do danes.Petelinjek je del območja ob enem izmed desnih pritokov Ličence. Ob potoku so štirje ribniki, v katerih že stoletja ekstenzivno gojijo ribe. Poleg vodotoka so tu prisotna obrežna mokrotna življenjska okolja. Najpogosteje so to jelševja in vlažni travniki. V teh habitatih živijo živalske vrste, ki so evropskega pomena zaradi svoje redkosti ali ekološke vrednosti. Najpomembnejši so kačji pastirji in metulji, ki so vezani na vlažne travnike.Upravljanje s prostorom v okolici ribnikov na Petelinjeku je bilo do sedaj ugodno za ohranitev naravnega stanja rastlinskih in živalskih vrst. Z vključitvijo območja v evropsko ekološko omrežje Natura 2000 želimo vzpostavljeno naravno stanje ohraniti v obliki, kot je danes.BoletinaBoletina pri Ponikvi je eno od dveh danes znanih rastišč velikonočnice (Pulsatilla grandis) v Sloveniji. Zaradi velikega števila rastlin velja to območje za največje pri nas. Domovina velikonočnice je vzhodna Evropa, kjer je v stepah splošno razširjena. Rastišče na Boletini predstavlja najbolj jugozahodno mejo njene razširjenosti. Ker je velikonočnica izginila z nekaterih območij v Sloveniji, se je vrsta znašla na seznamu zavarovanih vrst in rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst.Kljub največji populaciji v Sloveniji je ogroženost velikonočnice na Boletini zelo velika. V času izginjanja velikonočnice iz slovenskih krajev so se začela prizadevanja za ohranitev zavarovane vrste in rastišča. S tem namenom je bil izdan odlok o zavarovanju rastišča.Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je rastišče postalo del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. Varovanje življenjskega okolja in primerno upravljanje omogočajo dolgoročen obstoj rastišča.Več informacij:Gregor KalanZavod za varstvo narave, Območna enota CeljeTel: 03 4260 345E-pošta: gregor.kalan@zrsvn.siMojca Tomažič, vodja Območne enote CeljeZavod za varstvo naraveTel: 03 4260 336E-pošta: mojca.tomazic@zrsvn.si... več »
Otvoritev informativnih tabel in sprehod po Logarski dolini
07.09.2006
Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje, in upravljavec zavarovanega območja Logarska dolina, d.o.o., bosta v soboto, 9. septembra, v Krajinskem parku Logarska dolina predstavila nove informativne in označevalne table ter vas popeljala na sprehod po tej čudoviti ledeniško preoblikovani dolini.  Upravljavec zavarovanega območja Logarska dolina, d.o.o., si že vrsto let prizadeva za ohranjanje in varovanje tega območja in pri tem sodeluje z Zavodom RS za varstvo narave, Območno enoto Celje. Rezultat večletnega truda je tudi pridobitev sredstev za izdelavo informativnih in označevalnih tabel v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, ki bodo obiskovalcem podrobneje  predstavile to zavarovano območje in njegove naravne spomenike. Logarska dolina je največja ledeniško preoblikovana dolina v Savinjskih Alpah. Krnice, morenski material, nekaj čelnih moren in ledeniški balvani kažejo na značaj koritaste ledeniške doline, nastale pred približno deset tisoč leti. Okoli sedem kilometrov dolgo dno doline poteka v smeri JZ – SV, tako kot vsi okoliški gorski grebeni oblikovani ob prelomnicah. Preko 2000 metrov visoki vrhovi Krofičke, Ojstrice, Planjave, Brane, Turske gore, Rinke, Križa in Mrzle gore s strmimi stenami ustvarjajo edinstveno podobo ene izmed najlepših alpskih dolin v Evropi. Iz krnic pada več stalnih in občasnih slapov, med katerimi sta najvišja Palenk in Rinka.  Tu je več kot štirideset naravnih vrednot: slapov, votlin, spodmolov, ledeniških balvanov, dreves izjemnih dimenzij ter pestre flore in favne.Večji del območja je pomemben za ohranitev evropskih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov, zato je del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000.Od 11. stoletja dalje dolino sooblikujejo tudi ljudje. Na izkrčenih gozdnih površinah danes kmetujejo še na petih kmetijah: Podbrežnik, Logar, Juvanija, Plesnik in Lenar.Sobotni dogodek bomo začeli ob 11. uri, ko se zberemo na parkirišču pod slapom Rinka, z otvoritvijo označevalnih tabel Krajinskega parka Logarska dolina. Nato se bomo podali do naravnega spomenika slapa Rinka. Sledil bo krajši postanek na planšariji Logarski kot, kjer bomo predstavili nadgradnjo naravoslovno-etnografske poti po Logarski dolini ter informativno gradivo Zavoda RS za varstvo narave in Solčavskega. Ogledali si bomo še naravni spomenik slapišče Palenk in se nato po naravoslovno-etnografski poti sprehodili - s postankom pri olcarski bajti - do naravnega spomenika izvira Črne. Dodatne informacije:Mojca Tomažič, ZRSVN, vodja OE CeljeTel: 03 4260 336e-pošta: mojca.tomazic@zrsvn.siLjudmila Strahovnik, ZRSVNTel: 03 4260 340e-pošta:ljudmila.strahovnik@zrsvn.si Marko Slatnik, Logarska dolina d.o.o.GSM: 041 4671 22e-pošta: marko.slatnik@logarska.si... več »
Satelitski oddajnik bo posredoval podatke o glavati kareti
04.09.2006
V okviru projekta Ohranimo želvo v slovenskem morju, ki ga ob finančni podpori družbe Petrol, d.d., vodita Ministrstvo za okolje in prostor ter piranska območna enota Zavoda RS za varstvo narave (http://www.zrsvn.si/slo/pi/pi_zelva.asp) bomo v sredo, 6. septembra 2006, ob 16:30 s plaže pred kavarno Tartini v Piranu spustili ulovljeno glavato kareto, na katero bodo sodelavci projekta Adriawatch (med njimi je tudi slovensko društvo Vivamar) namestili satelitski oddajnik, ki bo naslednjih osem mesecev omogočal sledenje njenega premikanja. Gre za prve poskuse tovrstnega zbiranja podatkov o glavati kareti v severnem JadranuV letošnjem letu so bili v okviru projekta nameščeni oddajniki trem želvam, z imeni Liberty, Valerio in Jacopo, njihove premike lahko vidimo na spodaj navedenih spletnih straneh: "Liberty":http://www.seaturtle.org/tracking/?tag_id=58866"Valerio":http://www.seaturtle.org/tracking/?tag_id=67766"Jacopo": http://www.seaturtle.org/tracking/?tag_id=67767Več informacij o projektu Adriawatch bo na voljo v sredo, sicer pa lahko obiščete tudi njihovo spletno stran http://www.adriawatch.provincia.rimini.it/partner/index.php?lingua=engMorske želve so med najbolj ogroženimi morskimi organizmi v Sredozemlju. V slovensko morje redno zahaja želva Caretta caretta, ki ima največje gnezdišče na grškem otoku Zakinthos, v južnem Jadranu, gnezdi pa tudi na obalah Turčije in Cipra ter nekaterih drugih sredozemskih držav. Pojavi se predvsem med aprilom in novembrom, kar je ključnega pomena za njeno preživetje. Plitvo slovensko morje je primerno prehranjevalno območje za mlade karete. Te se v prvem življenjskem obdobju hranijo s prosto plavajočimi organizmi, zatem pa izključno z organizmi, ki se zadržujejo na morskem dnu. Z ohlajanjem morja se želve selijo južneje, del populacije pa najbrž zapusti Jadransko morje.Caretta caretta je v Sloveniji zaščitena z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, v habitatni direktivi EU pa je opredeljena kot prioritetna vrsta. Uvrščena je na seznam ogroženih vrst v okviru Barcelonske konvencije oz. Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju. Države podpisnice Barcelonske konvencije so zaradi ogroženosti že leta 1989 sprejele akcijski načrt za varovanje sredozemskih morskih želv in s tem tudi želve karete (»Action Plan for the Conservation of Mediterranean Marine Turtles«). Ob zakonskem varovanju pa je prvi pogoj za ohranitev karete nedvomno dobro poznavanje njenih "življenjskih navad" in z njimi povezanih območij gnezdenja, razmnoževanja in prehranjevanja, poznavanje selitvenih poti in nenazadnje območij prezimovanja.Več informacij:Mag. Robert TurkZavod za varstvo narave, območna enota PiranTel: 05 6710 901GSM: 031 358 883e-pošta: robert.turk@zrsvn.si... več »
Uradno odprtje edinega slanega travnika pri Sv. Nikolaju v Ankaranu
23.08.2006
Med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem pri Ankaranu se na približno sedmih hektarjih razprostira edini sredozemski slani travnik v Sloveniji. Jutri, v četrtek, 24. avgusta 2006, ob 11. uri bo ob zaključku ureditvenih del, ki jih je Zavod RS za varstvo narave, območna enota Piran, opravil s sredstvi kneževine Monako, uradno odprtje tega dragocenega dela slovenskega obrežja. Odprtja se bosta udeležila tudi koprski podžupan Jani Bačič in direktor Zavoda RS za varstvo narave dr. Darij Krajčič.Slani travnik je obrežni močvirski ekosistem izjemne ekološke vrednosti in je tudi del omrežja Natura 2000. Njegovo varovanje je pomembno zaradi ohranjanja redkih rastlinskih vrst, ki tu živijo, ter ohranjanja ekosistemske raznolikosti in biološke pestrosti slovenskega obrežnega prostora nasploh. To je za vzhodno jadransko obalo redek, za slovensko pa edinstven primer morskega obrežja, ki ni strmo, kamnito ali peščeno, pač pa muljasto, vlažno in plitvo; vodni režim je zato drugačen kot na flišnatem ali apnenčastem obrežju in v solinah. Tu najdemo rastlinsko združbo, ki je dobila ime po obmorskem ločju (Juncus maritimus); posebnost sestoja sta halofitni oziroma slanoljubni vrsti obmorski lan (Linum maritimum) in klasnata tavžentroža (Centaurium spicatum), ki v Sloveniji uspevata samo tukaj in sta uvrščeni na Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije (do nedavnega sta veljali za izumrli). Kot prvi nas spomladi z drobnimi rumenimi cvetovi razveseli obmorski lan, nekoliko kasneje pa rožnato zacveti še klasnata tavžentroža. Sestoji obmorskega ločja so navadno z vrstami revni in tvorijo le ozke pasove, tukaj pa je razvit rastlinsko zelo bogat in obsežen sestoj, tako da se populacija lahko vzdržuje sama, kar je v okviru slovenske halofitne vegetacije posebnost. Na muljastih, vlažnih in slanih tleh pri Sv. Nikolaju pa poleg značilnega obmorskega ločja uspevajo še mnoge druge zanimive rastline, kot so trst, obmorska nebina, obmorski oman, cornutijev tropotec in modrikasti pelin. Obrežje med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem je priljubljeno sprehajališče izletnikov, ki pod seboj – večina nevede – teptajo redko slanoljubno vegetacijo. Zato smo na  piranski območni enoti ZRSVN skušali najti rešitev, ki bi hkrati omogočila sprehod preko mokrišča in zaščitila enkratno rastlinstvo tega območja. Tako smo februarja letos v okviru projekta, ki ga financira kneževina Monako, pričeli z ureditvenimi deli. Najprej smo postavili približno pol metra dvignjeno leseno pešpot, ki preči travnik v dolžini okrog 170 metrov. S tem smo poskrbeli, da si je ta izjemen delček slovenske obale možno ogledati, ne da bi ga poškodovali. Z deli smo nadaljevali v maju. Ker se je slani travnik zaradi neprimernega vzdrževanje že začel zaraščati z grmičevjem in drevesi, ki nanj ne sodijo, smo skupaj s prostovoljci Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES) odstranili nezaželene rastline, ki so grozile, da bodo izpodrinile ogrožene vrste. V začetku avgusta smo postavili še usmerjevalne in informacijske table, ki bodo obiskovalcem predstavile pomen tukajšnjega sredozemskega slanega travnika, redki rastlini obmorski lan in klasnato tavžentrožo ter lupine morskih mehkužcev iz bližnje školjčne sipine. Nato pa smo skupaj s prostovoljci iz Krajinskega parka Sečoveljske soline še prestavili manjše količine lupin morskih mehkužcev iz bližnje školjčne sipine v predstavitveni bazen, ki se nahaja v neposredni bližine lesene sprehajalne poti na Sv. Nikolaju. Namen prestavitve školjčnih lupin je ohranitev le-teh pred neprestanim drobljenjem, ki se odvija zaradi hoje po njih in delovanja morja. Obenem na tak način predstavljene lupine pridobijo tudi vzgojno-izobraževalni namen, saj lahko s pomočjo table prepoznamo nekaj vrst.Mestna Občina Koper, ki je lastnik in upravljavec območja, je interventno zagotovila nekatera vzdrževalna dela, kot so košnja neprimerne zarasti in odvoz nekaterih kosovnih odpadkov, ki jih so jih neosveščeni obiskovalci pustili v neposredni bližini dostopne poti.Več informacij:Mag. Barbara VidmarZavod za varstvo narave, območna enota PiranTel: 05 6710 903 e-pošta: barbara.vidmar@zrsvn.si... več »
Razstava več kot 150 vrst hroščev Menine planine
18.08.2006
V dvorani kulturnega doma Motnik bo v ponedeljek, 21. 8. 2006, ob 11. uri odprtje razstave »Hrošči Menine planine«, ki sta jo s pomočjo dr. Božidarja Drovenika pripravili kranjska in celjska območna enota Zavoda RS za varstvo narave. Na ogled bo več kot 150 vrst hroščev iz štiridesetih različnih družin. Poleg tega bodo obiskovalci veliko izvedeli o življenju hroščev, hroščarstvu na Slovenskem in o Naturi 2000 na Menini planini. Otroci pa se bodo lahko pozabavali s sestavljanjem makete hrošča. Razstava bo odprta (od 19. 8.) do 27. 8. 2006, vsak dan od 9. do 19. ure. Glavnina podatkov in gradiva o hroščih Menine planine, ki bodo tokrat razstavljeni, je plod petdesetletnega dela domačina iz Tuhinjske doline dr. Božidarja Drovenika, ki je do sedaj našel in shranil dobrih 700 vrst hroščev s tega koščka Slovenije. Pri določanju hroščev in obdelavi tega izjemno raznolikega materiala je z njim sodelovalo več kot deset strokovnjakov iz Slovenije, Avstrije in Švice. Gradivo za razstavo pa so prispevali tudi Savo Brelih, Gregor Kalan in Milan Kalan.Tako izčrpni podatki o favni hroščev uvrščajo območje Menine planine med enega bolje poznanih predelov Slovenije. Kljub tej izjemni zbirki pa se verjetno tu nahaja še vsaj enkrat toliko hroščev, ki so bili do sedaj spregledani. Le-te bi lahko našli s sistematičnim raziskovanjem in metodami, ki so tem vrstam prilagojene. Menina planina in Natura 2000Območje Menine planine je del evropskega omrežja Natura 2000. Kajti ravno zaradi izvrstno ohranjene narave se na teh pobočjih še vedno pojavljajo hrošči in habitatni tipi, ki so iz mnogih delov Evrope že izginili. V okviru Nature 2000 smo se na tem območju osredotočili predvsem na habitatni tip ilirsko bukovega gozda in hrošča alpskega kozlička.V ilirsko bukovih gozdovih prevladuje bukev, poleg nje pa rastejo še jelke in drugi listavci (javor, hrast, češnja, idr.). Ilirsko bukov gozd na Menini planini sestavljata predvsem dve gozdni združbi: jelovo bukovje in predalpski podgorski bukov gozd. Gospodarjenje z gozdom je bilo v preteklosti na tem območju ustrezno, zato je ohranjenost gozdov dobra. Vnašanje rastišču neprimernih vrst, ki bi porušile vrstno strukturo, do sedaj ni imelo večjega vpliva. Dobra ohranjenost gozdov se izkazuje tudi v bogatem gozdnem rastlinstvu podrasti in živalstvu.Alpski kozliček (Rosalia alpina) je velik in zaradi svojih barv in vzorcev tudi privlačen hrošč. Spada v družino kozličkov (Cerambycidae), kar lahko prepoznamo po zelo dolgih tipalnicah in podolgovatem telesu. Tipalnice ima značilno modro črno obarvane in na koncu vsakega segmenta tudi poraščene z dolgimi črnimi dlačicami. Je prebivalec bukovih gozdov in se kot ličinka razvija v deblih različnih listavcev, največ v bukvi. Odrasle osebke lahko opazimo od sredine julija do sredine avgusta na deblih in štorih. Samice namreč iščejo primerne drevesne rane, kamor odložijo jajčeca. Za ohranitev teh hroščev moramo puščati določeno število dreves, da odmrejo v gozdu. Spravilo lesa med julijem in avgustom mora potekati čim hitreje, da hrošči ne odložijo jajčec na podrta debla. Hroščarstvo v SlovenijiV Sloveniji je favna hroščev zelo bogata, kakor tudi zgodovina njenega preučevanja. Pri nas je poznanih več kot tri tisoč vrst hroščev, ki jih koleopterologi (raziskovalci hroščev) na naših tleh sistematično preučujejo že od Linnejevih časov dalje, torej od 18. stoletja dalje, začenši z Linnejevim sodobnikom Giovannijem Antonijem Scopolijem. Mnogi tuji znani raziskovalci, ki so raziskovali tudi drugod po svetu, denimo  Ganglbauer, Müller, Reitter in drugi, so si od blizu ogledali Slovenijo in v poznavanju hroščev Slovenije pustili svoj pečat. Ko so v Sloveniji leta 1830 odkrili prvega jamskega hrošča, drobnovratnika (Leptodirus hochenwartii), ki ga je opisal ljubljanski koleopterolog Ferdinand Schmidt, so raziskovalci pokazali veliko zanimanja tudi za podzemeljsko favno, ki je v Sloveniji izredno bogata.                                                                                                                    V današnjem času je zanimanje za hrošče v Sloveniji omejeno na ducat ljudi. Za očeta  slovenskih koleopterologov priznavamo Alfonza Gspana, ki je vzgojil kopico pomembnih slovenskih kolepterologov, denimo Egona Pretnerja in Sava Breliha.  Slednji se še vedno aktivno ukvarja s hrošči in skrbi za osrednjo zbirko hroščev Slovenije pod okriljem Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Iz naslednje generacije velja omeniti dr. Božidarja Drovenika, ki deluje v okviru Biološkega inštituta Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki se ukvarja predvsem z družino krešičev (Carabidae). V svoji dolgoletni znanstveni karieri je opisal nemalo novih vrst in podvrst krešičev ne le iz Slovenije, pač pa tudi s celotnega območja Balkanskega polotoka. V tem času so bili precej aktivni tudi ljubiteljski raziskovalci hroščev, ki so s svojim delom pomembno prispevali k poznavanju hroščev Slovenije, med njimi so vidnejši Jože Broder, Bojan Kofler, Vincenc Furlan in Alojz Kajzer. Tako ljubiteljski kot profesionalni koleopterologi so združeni v Slovenskem entomološkem društvu Štefana Michelija. Prav iz tega društva je izšla tudi generacija najmlajšega rodu slovenskih koleopterologov, med njimi dr. Al Vrezec, mag. Slavko Polak, mag. Alja Pirnat, Andrej Kapla, Špela Ambrožič, Martin Vernik, Gregor Kalan, ki preučujejo predvsem razširjenost hroščev v podzemeljskih in površinskih ekosistemih, aktivneje pa tudi ekologijo in varstvo hroščev v Sloveniji.  Več informacij:Gregor KalanZRSVN, Območna enota CeljeTel: 03 42 60 345e-pošta: gregor.kalan@zrsvn.si... več »
Postavitev usmerjevalnih in informacijskih tabel na slanem travniku pri Sv. Nikolaju
08.08.2006
Jutri, 9. avgusta 2006, bo Zavod RS za varstvo narave, območna enota Piran, na obrežnem močvirju pri Sv. Nikolaju postavil usmerjevalne in informacijske table, ki bodo obiskovalcem predstavile pomen tukajšnjega sredozemskega slanega travnika, redki rastlini obmorski lan in klasnato tavžentrožo ter morske mehkužce iz bližnje školjčne sipine. Table predstavljajo zaključek ureditvenih del območja, ki so se začela spomladi z gradnjo nad terenom dvignjene pešpoti. Hkrati bo Zavod RS za varstvo narave v naslednjih dneh skupaj s prostovoljci iz Krajinskega parka Sečoveljske soline izvedel tudi prestavitev manjše količine lupin morskih mehkužcev iz bližnje školjčne sipine v predstavitveni bazen, ki se nahaja v neposredni bližine lesene sprehajalne poti na Sv. Nikolaju. Namen prestavitve školjčnih lupin je ohranitev le – teh pred neprestanim drobljenjem, ki se odvija zaradi hoje po njih in pa delovanja morja. V bazenu razstavljene lupine morskih mehkužcev bodo imele tudi vzgojno izobraževalno vrednost, saj bo omogočeno njihovo ogledovanje in prepoznavanje s pomočjo table. To bo pridobitev tako za lokalne šolske skupine, kakor tudi dodatna zanimiva turistična zanimivost za Ankaran.Postavitev poti, predstavitvenega bazena in tabel je finančno omogočila kneževina Monako. Nedavni obisk kneza Alberta v Sloveniji je bil posledica sodelovanja med Zavodom in kneževino na področju ohranjanja Sredozemskega morja.Mestna Občina Koper, ki je lastnik in upravljavec območja, bo pred načrtovano otvoritvijo urejenega območja konec avgusta, interventno zagotovila tudi nekatera vzdrževalna dela, kot so košnja neprimerne zarasti in odvoz nekaterih kosovnih odpadkov, ki jih so jih neosveščeni obiskovalci pustili v neposredni bližini dostopne poti.Kontakt:Mag. Barbara Vidmar Zavod za varstvo narave, območna enota Pirane-pošta: barbara.vidmar@zrsvn.siTel: 05 6710 903... več »
Nova znanstvena publikacija o slovenskem morju
07.07.2006
ZRSVN je konec maja izdal novo znanstveno publikacijo »Ogrožene vrste in habitatni tipi v slovenskem morju« avtorjev Dr. Lovrenca Lipeja (Morska biološka postaja), Roberta Turka (ZRSVN) in Tihomirja Makovca (Morska biološka postaja). Knjiga je nekakšen morski rdeči seznam. Napisana je v slovenskem in angleškem jeziku. V uvodnem delu je nanizano nekaj osnovnih dejstev in značilnosti Sredozemskega morja, Jadrana in slovenskega morja. Osrednji del knjige predstavlja natančen seznam in opis ogroženih vrst in habitatnih tipov, ki je obogaten še z nazornimi fotografijami in ilustracijami. V nadaljevanju avtorji opozorijo na najpomembnejše dejavnike ogrožanja – od urbanizacije obale, onesnaževanja in klimatskih sprememb, do pretirane rabe morskih virov in vnosa tujih vrst. Zaključek pa je namenjen osnovnemu orisu organiziranosti varstva narave v Sloveniji. Kot je v predgovoru knjige zapisala prof. dr. Alenka Malej, vodja Morske biološke postaje Piran: »Pričujoča publikacija pomeni nov pomemben korak k ohranjanju ugodnega stanja morskega ekosistema na najsevernejšem sredozemskem območju. […] Publikacija ni le odličen vir informacij za okoljske strokovnjake, načrtovalce razvoja in naravovarstvenike; zagotovo bo uporabno čtivo tudi za študente različnih usmeritev in ljubitelje morja. Navsezadnje pa je tudi temeljni dokument za pripravo in uresničevanje akcijskih načrtov na področju ohranjanja naravnih morskih virov.« Knjiga stane 8.000 SIT, naročite pa jo lahko za Zavodu RS za varstvo narave.... več »
12. biološko raziskovalni tabor
03.07.2006
V tem tednu na novogoriškem poteka že 12. biološko raziskovalni tabor, ki ga organizirata novogoriška območna enota Zavoda za varstvo narave in Zveza za tehnično kulturo Slovenije, ki prispeva glavni del sredstev. Osnovnošolci, srednješolci in študenti taborijo v Dolenjih Novakih, ki so v neposredni bližini več ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij. Raziskovali bodo rastlinstvo in živalstvo tega območja in tudi njegove geološke in geografske značilnosti. Ob zaključku tabora bodo domačinom, medijem, sponzorjem in staršem predstavili rezultate dela in pridobljene podatke, ki bodo zelo pomembni tudi za Zavod za varstvo narave, saj je to območje zaradi odmaknjenosti slabo raziskano. Več informacij: vodja tabora Irena Kodele Krašna, Zavod za varstvo narave, OE Nova Gorica, GSM 040 560 955 ... več »
Tudi letos slikarska kolonija v Žuničih
20.06.2006
Letos, drugo leto zapored, Zavod RS za varstvo narave podpira umetnike slikarje iz več držav. Srečali in ustvarjali bodo na likovni koloniji »Na bregovih Kolpe« od 23. - 25. junija v Šokčevem dvoru v Žuničih v Beli krajini. Organizator slikarske kolonije je KUD Artoteka Bela Krajina, Črnomelj. Moto in tema letošnje tridnevne likovne ustvarjalne kolonije je reka Kolpa z vsemi svojimi čari. Umetnikom pa bodo zaposleni iz novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave predali tudi nekatera naravovarstvena znanja. V soboto, 24. junija, bodo organizirali družabni večer z domačini, možen bo tudi ogled ustvarjenih likovnih del. Znano je, da narava močno inspirira umetnike, na Zavodu RS za varstvo narave pa smo se odločili, da je tudi to način, kako v čim širši javnosti vzpodbuditi pozitiven odnos do narave in zato likovno kolonijo tudi finančno podprli. Mentor kolonije bo g. Luka Antičevič iz Avstrije, sicer pa pričakujemo umetnike iz Slovenije, sosednje Hrvaške in Avstrije.Narava ne pozna meja, umetnost prav tako ne. Še posebej tako lepo ohranjena, kot je pri nas, pa je lahko navdih tako umetnikom, ki jo izrazijo na svoj način, kot vsem nam, ki jo doživljamo po svoje. Naj bo slikarska kolonija še korak k pozitivnemu odnosu do narave in dodatna spodbuda pri ustanavljanju Krajinskega parka Kolpa. ... več »
Popis koscev v Jovsih
07.06.2006
Pretekli petek, 30. junija, je v Jovsih potekalo že drugo letošnje štetje kosca, ki ga je izvedel Zavod Republike Slovenije za varstvo narave v okviru projekta LIFE, v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Turističnim društvom Kapele in domačini. Našteli smo 20 pojočih samcev, kar pa je manj kot pri prvem štetju 16.junija.Spremljanje številčnosti kosca se v izvaja v  juniju zato, ker takrat samci praviloma cele noči z glasnim oglašanjem označujejo svoje teritorije in privabljajo samice. Njihovo značilno oglašanje »krrek-krrrek« je dalo pticam tudi ime, saj spominja na brušenje kose. Domačini v Jovsih poznajo kosce tudi pod imenom »hariš«, njihovo petje pa jih opozarja, da se je treba začeti pripravljati na košnjo. Za čim boljše ovrednotenje števila koscev je treba izvesti vsaj dva popisa v sezoni. Na prvem popisu, 16. junija, smo našteli 29 koscev, kar je največ doslej. Posamezni pojoči samci so nas presenetili tudi na travnikih ob Dramlji severno od Jovsov. Konec prejšnjega tedna pa smo izvedli še drugi popis, na katerem smo našteli 20 pojočih samcev. Upad je bil pričakovan, saj se gnezdenje postopno izteka, pa tudi pokošenih travnikov je vse več.Da bi kosec še naprej gnezdil v Jovsih, je Zavod prav tako s pomočjo projekta LIFE zagotovil finančna nadomestila za lastnike zemljišč, ki bodo v letih 2006 in 2007 izvedli pozno košnjo po 15. juliju na okoli 100 hektarjih travnikov. Pred drugim štetjem koscev smo udeležencem in popisovalcem predstavili pomen rednega spremljanja stanja ogroženih vrst in dosedanje rezultate štetja koscev v Jovsih.Kosca ogroža predvsem zgodnja košnja, ki usodno zmanjšuje število izvaljenih mladičev. V Jovsih je zabeležena stabilna populacija, ki šteje 15 do 20 pojočih samcev, njihovo število pa obdobno beležimo od leta 1993. Območji Jovsov in Dobrave sta kot območji Natura 2000 opredeljeni zaradi naravovarstveno izredno zanimivih gozdov hrasta in belega gabra Dobrave ter ekstenzivnih močvirnih travnikov v Jovsih. Kajti tu je življenjski prostor več ogroženih vrst ptic, med njimi tudi kosca, ene naših najbolj redkih travniških ptic. Zato je bil eden od ciljev projekta LIFE (LIFE04NAT/SI/000240) na območju pSCI Dobrava - Jovsi tudi postavitev opazovalnega stolpa ob učni mlaki na obrobju Jovsov, ki smo ga svečano otvorili konec letošnjega marca. Opazovalni stolp, ki ga je projektiral domačin, arhitekt Karel Filipčič, je umeščen na robni del zavarovanega območja, izven ključih habitatov ogroženih vrst, zato obiskovalci s svojo prisotnostjo ne motijo naravnega okolja. Pokrit je s slamo, stoji pa na štirih visokih hrastovih nosilcih na poplavni ravnici ob Šici. Ker je ta večji del leta prekrita z vodo, je z  obrobja speljan lesen mostovž nad terenom, s katerega se po lesenih stopnicah povzpnemo v zaprt opazovalni prostor. V njem je prostora za deset opazovalcev, ki lahko skozi okna s teleskopi ali daljnogledi opazujejo Jovse. Poleg uporabne ima stolp tudi visoko estetsko vrednost in je zagotovo eden lepših tovrstnih objektov v Sloveniji. S posnemanjem silhuete drevesa se namreč mehko vklaplja v naravo kulturne krajine Jovsov, zato predstavlja vabljiv in atraktiven zaključek Koščeve poti. Več informacij:Andrej HudoklinZavod RS za varstvo narave, oe Novo mesto Tel: 07 3931 548GSM: 041 893 740e-pošta: andrej.hudoklin@zrsvn.si... več »
Na obisku knez Albert Grimaldi, velik ljubitelj narave
29.05.2006
Zadnji dan v maju in prvi junijski dan bo na obisku v Sloveniji Monaški knez Albert. Gre sicer za protokolarni obisk, vendar je pobudo za ta obisk že pred leti dal Zavod RS za varstvo narave. Ko je knez Albert izvedel za uspešno sodelovanje med državama na področju naravovarstva, se je prav zaradi svoje velike usmerjenosti k naravovarstvu za ta obisk tudi odločil. Zavod RS za varstvo narave (v nadaljevanju ZRSVN) s kneževino Monako sodeluje že pet let, med drugim pa je v letih 2002 in 2003 s sredstvi, ki jih je prispeval Monako: postavil plovke, ki označujejo morsko mejo naravnega spomenika Debeli rtič, postavil več pojasnjevalnih tabel,natančneje določil razširjenost podvodnega travnika pozejdonke med Koprom (Žusterno) in Izolo, izboljšal poznavanje življenjskih pogojev na rastišču,  vzpostavil temelje za dolgoletno spremljanje stanja travnika, izdelal digitalne orto-foto posnetke morskega dna,na osnovi teh posnetkov izdelal prvi osnutek karte habitatnih tipov območja,opravil dve raziskavi ekoloških dejavnikov na rastišču, na desetih mestih označil spodnji rob travnika na morskem dnu, gostil strokovnjake za obalne ekosisteme s francoske univerze Corte s Korzike, pripravil razstavo o morskih cvetnicah …  Sodelovanje se je izkazalo kot izjemno plodno, poleg tega pa sta državi ugotovili, da imata zaradi geografskih posebnosti in veljavne zakonodaje skupne cilje na področju varstva morja in gora. Zato sta vladi obeh držav leta 2004 podpisali triletni sporazum o sodelovanju (2004 – 2006). Sporazum predvideva financiranje naravovarstvenih akcij na osnovi Barcelonske konvencije, v okviru katere aktivnosti izvaja piranska območna enota ZRSVN, in tudi Alpske konvencije, h kateri je Monako pristopil še istega leta. V sodelovanje pa se je na novo vključila tudi kranjska območna enota ZRSVN.  Slednja je do danes z danimi sredstvi Kneževine Monako:pripravila razstavo in zloženko o naravi na območju med Radovljico in Bledom, uredila mokrišče pri kampu Šobec za javnost, opravila inventarizacijo ptičjih vrst na mokriščih sotočja Save Dolinke, ter ob rečici Rača pri Moravčah, sodelovala pri ureditvi učne poti Rača in pripravila zgibanko ter knjžico o učni poti, začela z aktivnostmi v Triglavskem narodnem parku in Karavankah za ohranitev biotske pestrosti na narcisnih travnikih. …. Svoje delo pa uspešno nadaljuje tudi območna enota Piran s številnimi akcijami in projekti: kartiranje habitatnih tipov na Natura na območju Strunjanske soline – Stjuža,priprava osnutka informativnih tabel za to območje, postavitev pešpoti preko mokrišča pri Sv. Nikolaju v Ankaranu, izid nove knjige »Ogrožene vrste in habitatni tipi v slovenskem morju« …Monaški knez Albert Grimaldi se bo v Sloveniji mudil 31. maja in 1. junija. Zavod RS za varstvo narave mu bo svoje delo predstavil prvega junija, in sicer bo vodja območne enote Piran mag. Robert Turk na Morski Biološki postaji predstavil projekte, ki jih je financirala kneževina Monako. Popoldne pa bo knez obiskal Gorenjsko, kjer mu bo Metod Rogelj, vodja območne enote Kranj,  predstavil še razstavo o naravi med Radovljico in Bledom na Blejskem gradu in ostale aktivnosti.Monako, v krajevnem narečju Munegu, je parlamentarna dedna monarhija in ima 32.000 prebivalcev. Prebivalci Monaka sami sebe imenujejo Monegasi. Državljanov Monaka je le dobrih 5000, saj je pridobitev državljanstva zelo težavna. Je druga najmanjša država na svetu. Gre za ozek pas ozemlja, stisnjenega med Sredozemsko morje in Francijo. Leži na Rivieri ali Azurni obali. Monako je najgosteje naseljena država na svetu, sestavlja pa jo predvsem staro mesto Monako in pozneje pozidana območja, kot je igralniški Monte Carlo. Zaradi prenaseljenosti so napori države usmerjeni k pridobivanju kopnega na račun morja in k urejanju infrastrukture tudi tako, da npr. železnica skozi Monako večinoma poteka pod zemljo. Ker vodi Monako do fizičnih oseb ugodno davčno politiko, se tu naseljuje veliko bogatašev. Med drugimi prebivalci je največ državljanov Francije in Italije. Uradni jezik je francoski, v javnosti pa se uveljavlja tudi monaško narečje, ki je mešanica francoščine in italijanščine. Kljub svoji majhnosti - obsega le slaba dva kvadratna kilometra površine - je Monako ena najbogatejših držav na svetu, kjer BDP na prebivalca znaša okoli 27.000 ameriških dolarjev. Glavni vir dohodka je bila sprva igralnica v Monte Carlu, v zadnjih desetletjih pa se je kneževina razvila v močno mednarodno finančno in poslovno središče. Denarna enota je evro.Leta 1297 se je v Monako iz Genove zatekel Francesco Grimaldi. Aristokratska družina je kasneje prevzela oblast, se odcepila od Genovske nadvlade in v drugi polovici 15. stoletja razširila svoje ozemlje. Grimaldijevi so se obdržali na oblasti vse do danes in so najstarejša vladarska družina na svetu. Še v začetku 19. stoletja so o Monaku pisali kot o najrevnejši deželi na francoski rivieri. Karel III. Monaški se je iz finančne krize izkopal tako, da je igre na srečo obrnil v svojo korist – položil je temeljni kamen za novi kazino in mestni predel imenoval Monte Carlo. Kazino so zgradili po vzoru pariške opere. Kneževina je obogatela tako, da je odpravila davke, prestižne vile, hoteli in donosni departmaji pa so mestu vdihnili vonj po prestižu. Po drugi svetovni vojni je oblast v Monaku prevzel knez Rainer III., ki se je poročil z ameriško igralko Grace Kelly. Njen igralski potencial je bil z usodnim „da“ končan, saj ji knez ni več dovolil, da bi nastopila pred kamerami in na odrskih deskah. Zaradi prezgodnje smrti v avtomobilski nesreči je Grace Kelly postala simbol kneževine. Že pred smrtjo kneza Rainiera je vodenje kneževine prevzel njegov sin, 47-letni princ Albert. Ta pa ni poročen in nima otrok, kar je v Monaku povzročilo tolikšno zaskrbljenost, da so leta 2002 spremenili ustavo in tako omogočili nadaljevanje dinastije prek sester ali bratov oziroma njihovih potomcev. Albert ima sestri Carolino in Stephanie, ki imata obe otroke. ... več »
Mednarodno strokovno srečanje "Ohranjanje biotske raznovrstnosti Severnega Jadrana"
25.05.2006
Na Mednarodnem strokovnem srečanju »Ohranjanje biotske raznovrstnosti Severnega Jadrana «, ki je danes v organizaciji Zavoda RS za varstvo narave, območna enota Piran, potekalo v Strunjanu, so strokovnjaki iz Hrvaške, Italije in Slovenije spregovorili o pomenu trajnostne rabe morskega ekosistema, njegovih naravnih virov in elementov biotske raznovrstnosti. Ob tej priložnosti so predstavili tudi novo knjigo »Ogrožene vrste in habitatni tipi v slovenskem morju« avtorjev dr. Lovrenca Lipeja, mag. Roberta Turka in Tihomirja Makovca, ki je nastala kot plod sodelovanja Zavoda RS za varstvo narave (v nadaljevanju ZRSVN) in Urada za mednarodno sodelovanje na področju okolja in razvoja Kneževine Monako.Pričujoča knjiga pa je le ena izmed pridobitev odličnega sodelovanja med Slovenijo in Kneževino Monako, ki se je začelo že leta 2001. Tedaj sta ZRSVN in Urad za mednarodno sodelovanje na področju okolja in razvoja Kneževine Monako sklenila dogovor o sodelovanju na področju raziskovanja in ohranjanja morske biotske pestrosti. Obe državi sta tudi pogodbenici Barcelonske konvencije.Konec leta 2002 je Slovenija v okviru Barcelonske konvencije ratificirala leta 1995 sprejeti Protokol o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti v Sredozemlju; nacionalno koordinatorstvo tega protokola je ZRSVN, območna enota Piran, prevzel že leta 1995. Leta 2003 je ZRSVN podpisal sporazum o sodelovanju tudi z Regionalnim centrom za zavarovana območja Barcelonske konvencije s sedežem v Tunisu.V letih 2002 in 2003 je ZRSVN s sredstvi, ki jih je prispeval Monako, med drugim: • postavil plovke, ki označujejo morsko mejo naravnega spomenika Debeli rtič, • postavil več pojasnjevalnih tabel,• natančneje določil razširjenost podvodnega travnika pozejdonke med Koprom (Žusterno) in Izolo, • izboljšal poznavanje življenjskih pogojev na rastišču,  • vzpostavil temelje za dolgoletno spremljanje stanja travnika, • izdelal digitalne orto-foto posnetke morskega dna,• na osnovi teh posnetkov izdelal prvi osnutek karte habitatnih tipov območja,• opravil dve raziskavi ekoloških dejavnikov na rastišču, • na desetih mestih označil spodnji rob travnika na morskem dnu, • gostil strokovnjake za obalne ekosisteme s francoske univerze Corte s Korzike, • pripravil razstavo o morskih cvetnicah …  Sodelovanje se je izkazalo kot izjemno plodno, poleg tega pa sta državi ugotovili, da imata zaradi geografskih posebnosti in veljavne zakonodaje skupne cilje na področju varstva morja in gora. Zato sta vladi obeh držav leta 2004 podpisali triletni sporazum o sodelovanju (2004 – 2006).Sporazum predvideva financiranje naravovarstvenih akcij na osnovi Barcelonske konvencije, v okviru katere aktivnosti izvaja piranska območna enota ZRSVN, in tudi Alpske konvencije, h kateri je Monako pristopil še istega leta. V sodelovanje pa se je na novo vključila tudi kranjska območna enota ZRSVN.  Slednja je do danes z danimi sredstvi Kneževine Monako:• pripravila razstavo o mokriščih na območju sotočja Save Dolinke in Save Bohinjke, • zgradila razgledišče na Šobčevem bajerju, • opravila inventarizacijo ptičjih vrst, • uredila učno pot Rača, • začela z aktivnostmi v Triglavskem narodnem parku itd. …. S številnimi akcijami in projekti, kot so na primer kartiranje habitatnih tipov na Natura na območju Strunjanske soline – Stjuža in priprava osnutka informativnih tabel za to območje, postavitev pešpoti preko mokrišča pri Sv. Nikolaju v Ankaranu, … ter nenazadnje tudi izdaja knjige »Ogrožene vrste in habitatni tipi v slovenskem morju « itd., svoje delo uspešno nadaljuje tudi območna enota Piran.  Ohranjanje biološke raznovrstnosti, preprečevanje onesnaževanja morja s kopnega, prostorsko upravljanje z obalo, pomorski promet, trajnostni razvoj in ozaveščanje javnosti s pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij so glavna področja delovanja Sredozemskega akcijskega načrta (UNEP -MAP), ki ima naslednje cilje: • zagotavljati trajnostno upravljanje naravnih morskih in kopenskih virov in vključevanje okolja v družbeno-ekonomski razvoj ter v prostorske politike; • varstvo morskega okolja in obalnih območij s pomočjo preprečevanja onesnaževanja in zmanjševanja oziroma odpravo škodljivih vnosov v morje; • varstvo narave in območij ekološke in kulturne vrednosti; • krepitev solidarnost med sredozemskimi državami pri upravljanju s skupno dediščino in viri za dobrobit sedanjih in prihodnjih generacij in • prispevek k izboljšanju kvalitete življenja. Pravno in vsebinsko osnovo Sredozemskega akcijskega načrta predstavlja Konvencija o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja, bolj znana kot Barcelonska konvencija, ki ima skupaj s Slovenijo trenutno 22 pogodbenic: Albanijo, Alžirijo, Bosno in Hercegovino, Ciper, Egipt, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Izrael, Italijo, Libanon, Libijo, Malto, Monako, Maroko, Srbijo in Črno goro, Španijo, Sirijo, Tunizijo in Turčijo ter Evropsko unijo kot celoto.Slovenija je na 14. rednem zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije, ki je bilo novembra lani v Portorožu, prevzela dvoletno predsedovanje Sredozemskemu akcijskemu načrtu. V tej vlogi si kot odgovorna obalna, sredozemska in evropska država z namenom ohranitve in izboljšanja ekosistema Jadrana in Sredozemlja prizadeva povezati tridesetletne izkušnje tega načrta in smernice Evropske strategije za zaščito in ohranjanje morskega okolja ter pri izvajanju ukrepov za uresničevanje načel trajnostnega razvoja v praksi vzpostaviti čim boljše sodelovanje držav, regij in lokalnih skupnosti. Vodilo delovanja je izvajanje konkretnih programov in projektov za vzpostavljanje dobrega ekološkega stanja vodnega telesa Jadrana, pri katerih sodelujejo tudi nevladne organizacije, izobraževalne ustanove (vključno z univerzami) ter pomembni gospodarski dejavniki.Z vključitvijo vseh jadranskih držav in z aktivnim sodelovanjem regionalnih in lokalnih oblasti bi zaznavno prispevali k uresničevanju trajnostnega razvoja v Jadranu, vključno z razvojem ribištva in turizma kot pomembnih gospodarskih dejavnosti. Več informacij:Mag. Robert TurkZRSVN, območna enota Pirantel: 05 671 09 01; GSM 031 358 883robert.turk@zrsvn.si... več »
Delovna akcija na sredozemskem slanem travniku pri Sv. Nikolaju v Ankaranu
19.05.2006
V nedeljo, 14. maja, je Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES) v sodelovanju s piransko enoto Zavoda za varstvo narave izvedlo akcijo odstranjevanja neprimerne zarasti na sredozemskem slanem travniku pri Sv. Nikolaju v Ankaranu. Sredozemski slani travniki so vključeni v ekološko omrežje Natura 2000, saj predstavlja v evropskem merilu ogrožen tip življenjskega prostora. V bogatem rastlinskem sestoju poleg značilnega obmorskega ločja tu uspevajo številne zanimive slanoljubne rastline. Med njimi po redkosti izstopata obmorski lan in klasnata tavžentroža, ki v Sloveniji uspevata samo na tem mestu. Nad travnikom pri Sv. Nikolaju je Zavod RS za varstvo narave nedavno izpeljal postavitev lesene pešpoti, ki omogoča sprehod preko njega, ne da bi se pri tem poškodovalo enkratno rastlinstvo in zmočile noge. Zaradi neprimernega vzdrževanja travnika pa se je ta začel zaraščati z grmičevjem in drevesnimi vrstami. Prostovoljci prej omenjenega društva in predstavnica Zavoda RS za varstvo narave so opremljeni z motorno žago, škarjami in dobro voljo spravili nad nezaželene rastline, ki so grozile, da bodo prerasle travnik in izpodrinile ogrožene vrste (bor, dren, jesen, amorfa, robida...). Po opravljenem delu je travnik zažarel v novi podobi, obsežen kup odstranjenega rastlinstva pa bo v teh dneh odpeljan na mletje v Luko Koper. Drobni rumeni cvetovi obmorskega lanu in rožnata socvetja klasnate tavžentrože bodo tako v naslednjih dneh lahko še lepše zacvetela.... več »
Naravoslovna učna pot Azaleja še bolj poučna
08.05.2006
Rumeni sleč ((Rhododendron luteum) ali – kot pravijo domačini – Azalea sodi med ogrožene rastlinske vrste. V Sloveniji imamo štiri manjša nahajališča te znamenite rastline – enega izmed njih skriva tudi na pogled čisto običajni gozd gradna, kostanja in bukve pri Boštanju; rastišče obsega približno dva hektara, na katerih uspeva nekaj sto grmov rumenega sleča, ki vsako leto v maju bujno cvetijo in semenijo.V skrbi za njegovo ohranitev so lokalna skupnost, Osnovna šola Boštanj, Zavod za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave že leta 2004 mimo rastišča speljali Naravoslovno učno pot Azaleja. Ob otvoritvi učne poti sta bili postavljeni dve informacijski tabli, v torek, 9. maja 2006, ob 10. uri pa bosta Zavod RS za varstvo narave in Zavod za gozdove Slovenije predstavila še tri na novo postavljene informacijske table, od katerih dve označujeta nahajališče in pojasnjujeta njegov naravovarstveni pomen, tretja pa razkriva botanične zanimivosti rumenega sleča, njegovo strokovno in slovensko ime vrste, podatke o splošni razširjenosti in posebnosti.Namen učne poti je obiskovalce, od najmlajših do najstarejših, seznaniti s pomenom nahajališča, razširjenostjo in ogroženostjo vrste in predvsem z načinom ravnanja na rastišču; kajti nekateri, navdušeni nad lepoto in ne meneč se za posledice svojih dejanj, lomijo cvetoče veje in izkopavajo grmičke, kar lahko dolgoročno ogrozi obstoj te rastlinske vrste. Rumeni sleč so v Sloveniji odkrili leta 1954. Profesor botanike dr. Tone Wraber pa ga je uvrstil med sto znamenitih rastlin na Slovenskem, saj je na naših tleh resnično rastlinski posebnež. Zaradi redkosti sodi pri nas med ogrožene rastlinske vrste in od leta 1976 je zavarovan.To je listopaden grm, ki s čudovitimi živo rumenimi in omamno dišečimi cvetovi zacveti v začetku maja. Zelo mu ustrezajo kisla tla in topla prisojna lega. Raste na gozdnem robu ali v gozdu, v iskanju sonca med krošnjami velikih dreves pa lahko zraste v višino tudi več kot tri metre. V Sloveniji so štiri nahajališča rumenega sleča: rastišče pri Boštanju, rastišče med Gabjami in Brusnicam in rastišče na Vrhku pri Tržišču, ki so del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, ter rastišče na Vrhu pri Topolovcu.Po svetu pa je najbolj razširjen v goratih predelih ob vzhodni in južni obali Črnega morja, v pogorju Taurus v Turčiji, v Ukrajini in na vzhodnem Poljskem. Slovenija je torej daleč od strnjenih nahajališč rumenega sleča, zato je njihovo odkritje med poznavalci slovenske flore zbudilo veliko pozornosti in zanimanja. Več informacij:Tanja KošarZavod RS za varstvo narave, območna enota CeljeTel: 03 4260 338E-pošta: tanja.kosar@zrsvn.si... več »
Sanacija Visočnikovega javorja na Ljubnem
04.05.2006
V organizaciji in pod strokovnim nadzorom Zavoda RS za varstvo narave, območne enote Celje, bo v petek, 5. maja 2006, ob 9. uri potekala sanacija naravnega spomenika, gorskega javorja imenovanega Visočnikov javor v Teru v občini Ljubno. Strokovno sanacijo drevesa sta na pobudo celjskega Zavoda za varstvo narave finančno omogočila Občina Ljubno in Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Nazarje. Občina Ljubno s tem dokazuje svoje zavedanje, da le odlično ohranjena narava lahko predstavlja velik potencial za nadaljnji razvoj občine. Gorski javor (Acer pseudoplatanus L.) avtohtono raste povsod v Sloveniji in tudi v srednji, južni in vzhodni Evropi. Večinoma je prisoten v bukovih gozdovih, kjer se posamič ali v šopih primeša k bukvi. Sam zelo redko gradi sestoje, še redkeje pa ga najdemo na dvoriščih, kot na primer na kmetiji Visočnik.Visočnikov javor je ena izmed zavarovanih naravnih vrednot v Zgornji Savinjski dolini.  Drevo je visoko 22 metrov, njegov obseg pa meri kar 522 centimetrov, zato je eno izmed najdebelejših svoje vrste v Sloveniji. V zadnjih letih so se v njegovi krošnji začele pojavljati suhe veje, ki bi ob močnejšem vetru lahko ogrozile ljudi in imetje v okolici. Zato smo se na željo lastnika odločili za sanacijo, da bo drevo spet zdravo, estetsko in varno, kar so tudi glavni cilji vseh takšnih posegov.  Na območju Zgornje Savinjske doline je 43 drevesnih naravnih vrednot, med katerimi jih je 16 v občini Ljubno. Med njimi prevladujejo lipe in tise. To pa ne pomeni, da so to vsa dragocena, zanimiva in pomembna drevesa na tem območju. Zagotovo se v širnih gozdovih in na domačih dvoriščih skriva še prenekatero izjemno drevo. In prav tovrstna posebna drevesa so zaradi svojega kulturno-zgodovinskega, biotskega in krajinsko-ekološkega pomena ter mnogoterih funkcij svojevrstno ogledalo varstva narave. In si zato zaslužijo vso našo pozornost.Več informacij:Matej DemšarZavod RS za varstvo narave, OE Celje Tel.: (03) 42-60 -334e-pošta: matej.demsar@zrsvn.si Občina LjubnoTel.: (03) 839-17-70 e-pošta: obcina@ljubno.si Anton BreznikZavod za gozdove Slovenije Vodja območne enote NazarjeTel.: (03) 83-93-779e-pošta: anton.breznik@zgs.gov.si... več »
Nova spletna stan projekta MedPAN
26.04.2006
V sklopu programa InterregIIIC South poteka projekt MedPAN, vanj pa je vključena tudi Slovenija, konkretno Zavod RS za varstvo narave, območna enota Piran. Gre za projekt, ki ga financira Evropska unija in predstavlja mrežo upravljalcev zavarovanih morskih območij celotnega Sredozemlja. Glavni namen tega triletnega projekta je povezovanje, medsebojna izmenjava znanj in izkušenj, izboljšanje stanja na že obstoječih zavarovanih območjih ter vzpostavitev novih.MedPAN skupno povezuje kar 23 organizacij iz večine sredozemskih držav, med njimi je, kot omenjeno, tudi slovenski partner Zavod RS za varstvo narave, območna enota Piran, ki skrbi za zavarovana morska območja v Sloveniji: Debeli rtič, naravni rezervat Strunjan, rastišče Pozejdonke in Punta Madona, o katerih lahko veliko zanimivega najdete na spletni strani   http://dragonja.nib.si/indexS.html . Zavod se v projekt vključuje z udeležbo na mednarodnih delavnicah, celovitim organiziranjem dejavnosti, raziskovanjem in nadzorovanjem vpliva obiska, itd. Preostale sredozemske države, ki sodelujejo v tej mreži, pa so: Francija, Grčija, Italija, Malta, Španija, Alžirija, Hrvaška, Maroko,Tunizija in Turčija.Glavna koordinatorka projekta MedPAN je francoska organizacija za ohranitev narave WWF, ki je v imenu vseh partnerjev nedavno pripravila uradno spletno stran www.medpan.org v francoskem in angleškem jeziku, na kateri so med drugim natančno predstavljena vsa zavarovana morska območja v posameznih državah sredozemskega zaliva. Vloga tovrstnih območij pri zaščiti biotske raznovrstnosti je pojasnjena tudi s podrobnimi opisi vseh značilnih rastlinskih in živalskih vrst Sredozemlja, kot so na primer pozejdonka (Posidonia oceanica), rdeča korala (Corallium rubrum), brazdasti kit (Balaenoptera physalus), morska želva (Caretta caretta), morski ježki (Centrostephanus longispinus), morski datelj (Lithophaga lithophaga), sredozemska medvedjica (Monachus monachus), prapolži (Patella ferruginea), leščurji (Pinna nobilis), veliki morski pajek (Scyllarides latus), velika pliskavka (Tursiops truncatus) … Z razkošnim slikovnim gradivom in zanimivimi informacijami želijo snovalci spletne strani doseči dva cilja: predstaviti rastlinstvo in živalstvo Sredozemlja čim širši javnosti in obenem tudi strokovni javnosti ponuditi dovolj specializiranih informacij o upravljanju z njim. Kajti sredozemski morski svet je eden najbolj nenavadnih in čudovitih na svetu. Ker pa je zelo ranljiv, zaradi mnogih človeških pritiskov hitro propada. Zato je izjemno pomembno, da storimo vse za ohranitev tega izjemno pomembnega naravnega bogastva. Več informacij:Robert TurkVodja OE PiranZavod RS za varstvo naraveTel: 05 6710 901e-pošta: robert.turk@zrsvn.si... več »
Sanacija Skubetove murve v Beli krajini
19.04.2006
V petek, 21. aprila, bosta novomeški območni enoti Zavoda za gozdove in Zavoda RS za varstvo narave kot prispevek k Dnevu zemlje opravila sanacijo naravne vrednote - Skubetove bele murve v Adlešičih.Bela murva (Morus alba) je svoje ime dobila po belih, okusnih, malinam podobnih plodovih. Je do 18 m visoko listopadno drevo, z okroglo krošnjo. Izhaja iz Kitajske, v Sredozemlje pa so jo prinesli v 11. stoletju. Do danes se je razširila po celi Evropi. Čeprav so veje in deblo murve krhki, pa je murvin les uporaben in ga primerjajo celo s hrastovino. Cenjena je tudi kot okrasno drevo in tako so do danes vzgojili že 400 različnih sort.Skubetova bela murva v Adlešičih v Beli krajini je ena od naravnih vrednot, ki si je status zaslužila kot redko hišno sadno drevo z obsegom debla kar 250 cm. Do nedavnega je imela bogato krošnjo in je v poletnih mesecih privabljala sladokusce murvinih sadežev. Lanski vihar pa je murvo razčesnil in zdaj ji preti nevarnost podrtja, zaradi nesimetrične krošnje pa je ogrožena tudi njena statičnost. Drevo je nevarno za mimoidoče. Zaradi svojih dimenzij in oblik drevesa predstavljajo najatraktivnejši del rastlinskega sveta. Med njimi še posebej izstopajo drevesa, ki so maksimalno izkoristila svoj bogat genetski potencial, mikroklimo in ugodne vremenske pogoje in so močno prerasle svoje  vrstnike. To so drevesni orjaki, ki zaslužijo posebno pozornost in varovanje in so pravi ambasadorji svojih vrst. Izjemne dimenzije lahko dosegajo tako domače gozdne in sadne vrste, kot tudi eksote. Njihov pomen je lahko: biotski, raziskovalni, kulturno-zgodovinski, pričevalni, izobraževalni in estetski. Na podlagi meril vrednotenja so izjemna drevesa uvrščena v register naravnih vrednot in na območju Dolenjske in Bele krajine je v register naravnih vrednot uvrščenih kar 174 dreves. Med njimi izstopajo lipe, hrasti in sadna drevesa.S sanacijo te naravne vrednote lokalnega pomena, s katero želimo murvo ohraniti, hkrati pa vzpodbuditi ozaveščenost ohranjanja starih dreves in njihovo pričevalnost, bodo strokovnjaki pričeli ob 10. uri. Dogodek pa bodo s plesom Zelenega Jurija popestrili učenci OŠ Loka iz podružnice Adlešiči, ki bodo prisotnim simbolično delili tudi murvine vejice. Več informacij lahko dobite:Mira IvanovičVodja OE Novo mestoZavod RS za varstvo naraveTel: 07 3931 555e-pošta: mira.ivanovic@zrsvn.siIvan PlutVodja KE Podturn,  član delovne skupine za odnose z javnostjo na ZGS, OE Novo mestoZavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto Tel: 07 3065 846, GSM: 041 - 657- 492e-pošta: kepodturn@volja.net... več »
Golf v Lipici
11.04.2006
Sanacija golf igrišča na območju Kobilarne Lipica... več »
Velikonočnica že cveti - v Sloveniji le še štiri rastišča
24.03.2006
Končno smo dočakali pomlad in s tem tudi cvetenje pomladanskih cvetic. Stepsko rastlino Velikonočnico (Pulsatilla grandis), ki jo najdemo le še na štirih rastiščih v Sloveniji, bomo naslednje tri tedne varovali. Zavod RS za varstvo narave izvaja projekt iz sklopa LIFE III – Narava z naslovom »Natura 2000 v Sloveniji –  upravljavski modeli in informacijski sistem« na petih območjih Nature 2000 v Sloveniji. Eno izmed območij je rastišče velikonočnice na Boletini pri Ponikvi. Ko ta zaščitena rastlina v predvelikonočnem in velikonočnem času cvete, je  rastišče skoraj v celoti obarvano vijolično in predstavlja zanimivo in privlačno točko za izletnike.Velikonočnica je ena najbolj znanih predstavnic slovenske flore, je pa močno ogrožena. Spada v rod kosmatincev, za katere je značilna poraščenost z nežnimi svilnatimi dlačicami. Od tod tudi drugo ime za velikonočnico – veliki kosmatinec. Je redek predstavnik stepske flore pri nas in v Sloveniji dosega svojo jugozahodno mejo razširjenosti. Najbolje uspeva na sončnih, kamnitih in suhih traviščih, na apnenčasti podlagi, pa tudi na prodnatih tleh in v svetlih gozdovih. Najpomembnejši rastišči v Sloveniji sta Boletina in Boč. V okviru projekta LIFE, ki poteka v Sloveniji od začetka lanskega leta in bo končan naslednje leto, so za zaščito rastišča velikonočnice predvidene številne aktivnosti, ki bodo pripomogle k ohranjanju te ogrožene in v Sloveniji redke rastline. Celotna lokacija Boletine je velika 1,8 ha. V lanskem letu je bila izvedena odstranitev grmovne vegetacije, poleti pa ustrezna košnja, ki se bo ponavljala vsako leto. Rastišča je bilo ograjeno z lesena ograjo. V času varovanja med cvetenjem na rob rastišča postavimo leseno hišico, ki služi kot informativna točka, kjer je na voljo informativno gradivo (o velikonočnici, o projektu, …).  Varovanje območja bo, kot omenjeno, potekalo približno tri tedne, odvisno od trajanja cvetenja. Varovanje, ki obsega predvsem usmerjanje obiskovalcev k pravilnemu načinu ogleda, bodo opravljali študentje nadzorniki pod vodstvom Zavoda RS za varstvo narave, Območna enota Celje. Študentje so ustrezno usposobljeni, tako da obiskovalcem lahko podajajo informacije in odgovarjajo na njihova vprašanja. Obiskovalce naprošamo, da se gibljejo po označeni pešpoti in upoštevajo navodila nadzornikov. Parkiranje avtomobilov je zaželeno v bližnji Ponikvi. Za skupine je možen je ogled z vodičem, pri čemer je zaželena predhodna najava  (za skupine: Turistično-olepševalno društvo Ponikva, tel. 03 579 20 65, za šole: Zavod RS za varstvo narave, tel.: 03 426 03 45). Posebej so vabljene šole.V Sloveniji imamo izjemno biotsko pestrost. Rastline in živali, ki so v Evropi že pred časom izumrle, v Sloveniji morda še lahko ubranimo pred izginotjem. Projekt LIFE je orodje za doseganje tega cilja, spoštovanje zahtev primernega obnašanja na območjih Natura 2000 s strani obiskovalcev pa lahko k temu bistveno pripomore. Zavod RS za varstvo narave si za ohranjanje narave prizadeva s svojimi vsakodnevnimi aktivnostmi.Dodatne informacije:Gregor KalanStrokovni sodelavec na projektu LIFE03 426 03 45e-pošta: gregor.kalan@zrsvn.sidr. Mirjam Galičič Vodja projekta LIFE01 230 95 12e-pošta: mirjam.galicic@zrsvn.siMateja KocjanOdnosi z javnostmi01 230 95 24e-pošta: mateja.kocjan@zrsvn.si... več »
Začetek del na slanem travniku pri Sv. Nikolaju
06.03.2006
V okviru projekta, ki ga financira kneževina Monako bo Zavod RS za varstvo narave začel z ureditvenimi deli pri Sv. Nikolaju in tako zaščitili edini slovenski slani travnik.Na tem območju bo urejena dvignjena lesena pešpot, ki bo omogočala sprehod preko mokrišča, tako da bo enkratno rastlinstvo tega območja ostalo ohranjeno. Območje med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem predstavlja za vzhodnojadransko obalo redek, za slovensko pa edini primer morskega obrežja, kjer le to ni strmo, kamnito ali peščeno, pač pa muljasto, vlažno in plitvo. Zaradi navedenega, je vodni režim drugačen kot na flišnatem ali apnenčastem obrežju, razlikuje pa se tudi od vodnega režima na solinah. Zato tu najdemo tudi rastlinske vrste, oz. združbo, ki naseljuje ta del slovenskega morskega obrežja. Le ta je dobila ime po morskem ločku (Juncus maritimus). Posebnost sestoja sta dve halofitni oz. slanoljubni vrsti, ki uspevata v Sloveniji samo tukaj. To sta obmorski lan (Linum maritimum) in klasasta tavžentroža (Centaurium spicatum). Obe halofitni vrsti, ki sta do nedavnega veljali za izumrli, sta uvrščeni na Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije, kot prizadeti vrsti. Obe vrsti sta v omenjenem sestoju dovolj številčni, da se populacija sama vzdržuje. Prva nas razveseli spomladi z drobnimi rumenimi cvetovi, nekoliko kasneje pa rožnato zacveti še klasnata tavžentroža.Na muljastih, vlažnih in slanih tleh pri Sv. Nikolaju  poleg značilnega obmorskega ločka uspevajo še mnoge druge zanimive rastline, kot so trst, obmorska nebina, obmorski oman, cornutijev tropotec in modrikasti pelin. Poudariti velja, da je omenjen sestoj posebnost tudi v okviru slovenske halofitne vegetacije. Sestoji obmorskega ločka so navadno z vrstami revni in tvorijo le ozke pasove, tukaj pa je razvit rastlinsko zelo bogat in obsežen sestoj.Pešpot bo potekala približno 50 cm nad tlemi in bo prečila travnik v dolžini okrog 170 m. V sklopu pešpoti je predvidena tudi izdelava predstavitvenega lesenega »bazena« za školjčne lupine z bližnjega »pokopališča školjk« ter predstavitvena tabla.Dela bo izvajalo Gradbeno podjetje Bohinj, ki je bilo izbrano v postopku javnih naročil, ki ga je izpeljal Zavod RS za varstvo narave. Območje med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem kjer bo urejena posebna dvignjena  pešpot, je edinstveni obrežni močvirski ekosistem izjemne ekološke vrednosti. Njegovo varovanje je pomembno tako iz vidika ohranjanja redkih rastlinskih vrst, ki tu živijo, kot tudi z vidika ohranjanja ekosistemske raznolikosti in biološke pestrosti slovenskega obrežnega prostora  nasploh in je tudi del omrežja Natura 2000. Z urejeno pešpotjo, pa si bo ta izjemen delček slovenske obale možno ogledati, ne da bi ga poškodovali, s tem pa se bo povečal tudi izobraževalni pomen tega območja.Dodatne informacije:Barbara Vidmar, višja svetovalkaOE PiranTel: 05/6710-903 e-pošta: Barbara.vidmar@zrsvn.si... več »
Razpis javnega natečaja v okviru projekta "1001 kal - 1001 zgodba o življenju"
02.02.2006
Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica razpisuje v okviru Interregovega projekta »1001 kal – 1001 zgodba o življenju« javni natečaj za prispevke o kalih, dvoživkah ter drugih živalskih in rastlinskih vrstah vezanih na kale. Več podatkov o razpisu najdete v prilogi!... več »
2. februar - Svetovni dan mokrišč
27.01.2006
Pred 35 leti bila v Iranu v Ramsarju podpisana Konvencija o mednarodno pomembnih mokriščih in tedaj je bil ta dan proglašen za svetovni dan mokrišč. V prej omenjeni konvenciji so mokrišča opredeljena kot »območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, brakična ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov«. Razvrstitev mokrišč je zapletena zaradi njihovega prehodnega značaja, različnih tipov mokrišč in njihovega poimenovanja. Mokrišča so izredno občutljivi ekosistemi, a imajo izjemen pomen, saj predstavljajo zaloge pitne vode v pokrajini, ohranjanje vode v pokrajini, prečiščevanje izcednih voda. Po biotski pestrosti so mokrišča eno izmed najbogatejših ekosistemov.Letošnji svetovni dan mokrišč nosi slogan »Funkcije mokrišč za življenje in razvoj« in želi opozoriti na biotsko raznovrstnost in pomen območij mokrišč, še posebej pa poudarja strateško pomembno bogastvo vsakega naroda – pitno vodo in zagotavljanje hrane. Mokrišče je območje močvirja, nizkega barja, šotišča in stalno ali začasno zalito območje s sladko ali slano vodo (jame, soline, presihajoča jezera), ki vključuje kopenske in vodne ekosisteme. Zaradi svoje vloge pri kroženju vode, mokrišča imenujemo tudi »ledvice pokrajine«, zaradi svoje funkcije v prehranski verigi in biotske raznovrstnosti pa »biotski supermarket«V počastitev svetovnega dne mokrišč smo na Zavodu RS za varstvo narave pripravili razstavo na temo mokrišč »Narava med Radovljico in Bledom – odkrite skrivnosti mokrišč Blejskega kota in širšega območja sotočja Save dolinke in Save Bohinke«. Skozi fotografijo in pojasnjevalno besedilo je obiskovalcem predstavljeno bogastvo narave tega manj znanega območja – predstavljen je relief, obe reki, mokrišča, gozdovi, izviri ter zanimive rastline in živali s tega območja. Obiskovalci pa lahko s seboj vzamejo poučno zloženko z istim naslovom. Razstava je postavljena v preddverju Ministrstva za okolje in prostor, na Dunajski 48.Na Zavodu RS za varstvo narave smo skupaj z Razvojnim društvom Pliska pripravili tudi »Pohod od kala do kala«, ki bo v nedeljo, 5. februarja na Krasu, po kraški vasici Pliskovica in njeni okolici. Zbor je ob 13. uri pred trgovino v Pliskovici, pot pa bo dolga slabih sedem kilometrov. Ob poti se bodo obiskovalci srečali s kar 18 kali. Vsi sicer niso več vodnati, tudi živina se napaja le še v nekaterih. S pohodom želimo poudariti pomen kalov za Kras, ki so edine površinske vode na sicer brezvodnem kraškem površju. Pohod predstavlja del aktivnosti projekta »1001kal – 1001 zgodba o življenju«, ki ga v okviru evropskega programa Interreg IIIA med Slovenijo in Italijo izvaja Zavod RS za varstvo narave s partnerji. Ob tej priložnosti pa smo v sklopu prej omenjenega projekta razpisali tudi javni natečaj za prispevke na temo kalov in dvoživk iz naslednjih zvrsti:- naravoslovna in leposlovna besedila- likovni izdelki (risbe, slike, grafike)- fotografije- posterji- raziskovalne in projketne naloge.... več »
Izšla je brošura NATURA 2000 V SLOVENIJI
17.01.2006
Na Zavodu RS za varstvo narave smo pripravili in izdali knjižico »Natura 2000 v Sloveniji«. Moto knjižice je »Ljudje z naravo, narava za ljudi« in je namenjena  tako strokovni, zainteresirani kot tudi splošni javnosti. V njej predstavljamo kaj je Natura 2000, zakaj, zakonsko osnovo in pomen ohranjene narave. Knjižico smo sami brezplačno posredovali na več kot petdeset naslovov, tistim organizacijam in posameznikom, ki naj bi zaradi narave svojega dela Naturo 2000 poznali, na voljo pa je tudi za vse druge zainteresirane. Knjižica je na voljo brezplačno in jo zainteresirani lahko dobijo na osrednji enoti Zavoda RS za varstvo narave, na Dunajski 22.Območja Natura v Sloveniji so predstavljena skozi posamezne vsebinske sklope: podvodni svet, obalna mokrišča, kras, jamski svet, kulturna krajina, gorski gozdovi, barja, reke in rečne mrtvice, gorski svet, nižinski travniki in gozdovi, skalovje, naselja. V knjižici je predstavljeno še ohranjanje ugodnega stanja ter ohranjanje narave in razvoj. Ker so za območja Natura 2000 predvideni tudi načrti upravljanja, knjižica posveti nekaj besed tudi tej temi, dotakne pa se tudi spremljanja stanja oz. monitoringa na Natura 2000 območjih.Natura 2000 kot evropsko ekološko pomembna območja ohranjene narave v Sloveniji pokriva dobrih 35 odstotkov ozemlja. Na Zavodu RS za varstvo narave že tri leta izvajamo komunikacijo na terenu in posameznim deležnikom s pomočjo predavanj, posvetov, predstavitev,.. predstavljamo Naturo 2000, njen pomen ter kaj to za posamezna področja (npr. gospodarstvo, kmetijstvo, turizem) pomeni. Odzivi na terenu so različni, lahko pa bi rekli, da je stanje iz leta v leto bolj zadovoljivo. Tako kot smo pričakovali, je bilo na začetku odpora več, saj novosti kot take ljudje običajno razumemo kot slabost. Ponekod pa se je skepticizem pojavil tudi s strani lokalnih skupnosti zaradi domnevnih omejitev pri posegih, ki bi jih naj Natura 2000 nosila s seboj.Sprejemljivost Nature se je v zadnjem času (razen nekaterih zelo glasnih izjem), povečala. Lokalne skupnosti in ostali deležniki spoznavajo, da je Natura 2000 tudi priložnost in izziv. Med drugim si v Sloveniji prizadevamo, da bi postali turistično čim bolj zanimiva ponudnica in Natura 2000 zagotovo pomeni širšo prepoznavnost. Nadalje ne gre pozabiti različnih razpisov za projekte na območjih Natura 2000, ki jih razpisujejo programi LIFE, PHARE, INTERREG,…. V mnogih sodelujejo lokalne oblasti, društva, različne strokovne institucije in posamezni organi različnih ministrstev in ministrstva sama. Tak način dela pa prinaša medsebojno povezovanje, interdisciplinarni pristop in kopičenje različnega znanja na enem mestu.Najbolj pa nam je za to hvaležna narava, če jo uspemo izkoriščati v smislu trajnostnega razvoja in če poskušamo bivati v njenem sozvočju in je ne brezglavo in po nepotrebnem uničevati.Če bo k temu pripomogla tudi pravkar izdana knjižica, smo na Zavodu RS za varstvo narave nanizali še en majhen uspeh, ki pa ni naš, ampak uspeh narave same.Mateja KocjanSodelavka za odnose z javnostmiTel: 01/ 230 -95-24e-pošta: mateja.kocjan@zrsvn.si... več »
&nbls;

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |