PROJEKTI

O ZAVODU RS ZA VARSTVO NARAVE

Geološke naravne vrednote, fosili in minerali

Gube v Ključu

Na majhnem prostoru, kot je  Slovenija,  najdemo kamnine zelo različnega izvora, sestave in vseh starosti od zgodnjega paleozoika do danes. Uvrščamo se med redke države, ki v kamninah in fosilnih ostankih hranijo več kot 500 milijonov let skoraj neprekinjenega geološkega zapisa (Pleničar M. s sod. 2009). Geološki pojavi so prav zato raznovrstni in jih zaradi preglednosti in lažjega vrednotenja razdelimo na različne tipe.

Slovensko ozemlje so oblikovali tektonski procesi, saj Slovenija leži na aktivnem stičišču velikih geotektonskih enot, Južnih Alp, Vzhodnih Alp, Dinaridov in Panonskega bazena. Ti procesi so vplivali na pestro kamninsko sestavo, prst, relief in kraško podzemlje, preko reliefa in kamnin pa na mikroklimatske razmere, rastlinstvo in živalstvo ter poselitev.

Tektonski procesi so v zaporedjih kamnitih skladov in plasti zapustili številne geološke strukture, kot so gube, prelomne in narivne ploskve, tektonska okna in drse. Ob njih so včasih ohranjeni tudi pojavi tektonsko povsem spremenjenih kamnin. Tektonika in vulkanizem pa sta igrala vlogo tudi pri pojavih mineralne vode, vode bogate z minerali in plini (najmanj 1000 mg raztopljene trdne snovi in/ali 250 mg naravno raztopljenega CO2 v litru vode) pa tudi pri termalni vodi (temperatura višja od 20 stopinj Celzija), ki je osnova našega zdraviliškega turizma. Te vode prihajajo na dan ob razpokah, ki vodijo globoko proti vroči notranjosti zemeljskega plašča. Največ pojavov zasledimo ob prelomih na Dolenjskem in v Pomurju, na Gorenjskem pa so redkejši.  Z vulkanizmom je povezan tudi pojav mofet. To je reža oz. odprtina na površju, iz katere uhaja ter pogosto sika hladen ogljikov dioksid, če pa jo prekriva voda, ta brbota. Pojavi so zelo redki, zato so mofete pri Ščavnici in Rihtarovcih jugovzhodno od Radenc prave posebnosti. Tudi nastanek rudišč je povezan s tektonskimi procesi. Med njimi sta svetovno znani nahajališči svinčevo-cinkove rude v Mežici in Topli in živosrebrne rude v Idriji. Za razmah železarstva v srednjem veku in kasneje težke  industrije pa so pomembna nahajališča železove rude na Gorenjskem, predvsem sideritna v okolici Jesenic ter bobovca na Jelovici in Mežakli. Največ kovinskih in nekovinskih mineralov ter nenavadnega kapniškega okrasja iz limonita pa so našli v opuščenih rovih nekdanjega rudišča Sitarjevec pri Litiji.

Naše ozemlje je bilo velik del geološke preteklosti na drugotnem mestu in prekrito z morjem, v katerem se je usedalo karbonatno blato. Zato med kamninami  prevladujejo sedimentne kamnine, med njimi pa apnenci in dolomiti, sledijo kopenske sedimentne kamnine kot so breče,  konglomerati, peščenjaki, meljevci  in glinavci. V sedimentnih kamninah, predvsem v apnencu, so pogosti fosilni ostanki. Z razpiranjem  celinskih in oceanskih plošč ter s tem povezano gorotvornostjo (orogenezo) so se pojavili  vulkani in nanje vezani geološki pojavi. Zapustili so nam magmatske kamnine, kot so bazalti, pohorski granodiorit, andezit, keratofir, čizlakit ter  ob izbruhih pepela peračiški in smrekovški andezitni tuf. Zaradi tektonskih procesov so bile prvotne kamnine ob povečanem  pritisku in temperaturi izpostavljene metamorfnim procesom. Iz magmatskih in  sedimentnih kamnin so nastale metamorfne, preoblikovale pa so se tudi obstoječe metamorfne kamnine. Največ njihovih nahajališč je na Pohorju. Med njimi je zelo poznan marmor iz Bojtine severozahodno od Slovenske Bistrice in okolice cerkve sv. Vida na  Hudinji.

V sedimentnih kamninah, predvsem v apnencu, so pogosti fosili ali okamnine. To so sledovi skeletov in lupin odmrlih organizmov, njihovi odtisi, okamnela jedra ali sledovi premikanja. Ste se že kdaj vprašali, zakaj najdemo fosilne hišice amonitov v Dolini Triglavskih jezer? Nekdaj so plavali v globokem morju, odmrli in se potopili na dno, prekrilo jih je karbonatno blato. Nanj so se usedali novi in novi sloji blata in ostanki odmrlih organizmov. Blato je zapolnilo prazne votline, lupino je nadomestil nov kalcit. Ob nastanku Alpidov se je iz morja dvignila kamnita gmota, se prelomila, narinila in nastale so Julijske Alpe. Erozijski procesi so razgalili plasti z amoniti in drugimi »preživelimi« fosili in se v naravi »postavili na ogled«. Paleozojski skladi skrivajo nahajališča najstarejših  fosilnih ostankov, med njimi najbogatejša v  Dovžanovi soteski, nad Jesenicami in okolici Jezerskega. Ohranili so se le ostanki tistih organizmov, ki so imeli za fosilizacijo  idealne pogoje, zato so njihovi ostanki še toliko bolj vredni, da jih ohranimo na mestu nastanka in raziščemo tudi okoliščine njihovega prvotnega življenjskega prostora.

Izjemne ali redke fosile in minerale uvrščamo med naravne vrednote. Med fosili so npr. fosilni ostanki omenjenih amonitov, pa členonožcev kot so trilobiti in morske zvezde, iglokožci morski ježki, ramenonožci iz rodu Karavankina in korale iz reda Rugosa in Tabulata ter fosili paleozojskih višjih rastlin (praproti, preslice in lisičjakovci). Med minerali so posebnost wulfenit, dravit in melit. Veliko izjemnih fosilov hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, med minerali pa omenimo pomembno zbirko mineralov Žiga Zoisa in ostanke nekaterih meteoritov*, ki jih prav tako uvrščamo med naravne vrednote.

Geološke naravne vrednote so neponovljiva narava in prava kamnita knjiga geološke preteklosti Slovenije. Brali in proučevali jo bomo lahko le, če jo varujemo in ohranjamo.


*meteoriti so skupki meteorjev,  ki so več milijonov let krožili v okoli Sonca, nato pa zašli  v atmosfero in padli Zemljo. V  Sloveniji so bili  najdeni vsaj trije meteoriti –železov meteorit v Avčah v dolini Soče, kamniti meteorit Jesenice, ki je padel na Mežaklo so mu znanstveniki kot enemu redkih na svetu določili prvotno orbito in pot in železov meteorit Javorje. 


 

 

Kako ravnati v primeru najdbe fosila ali minerala 

Minerali in fosili se zaradi geoloških danosti v Sloveniji lahko pojavljajo skorajda povsod. V primeru najdbe mineralov in fosilov, ki so naravna vrednota, je treba obvestiti organizacijo pristojno za ohranjanje narave.

Sporočiti je potrebno kraj najdbe ter kraj in način hrambe minerala ali fosila, pri čemer lahko uporabite obrazec. Najditelj je dolžan mineral ali fosil hraniti tako, da se ne poškoduje ali uniči. Vendar je ne glede na predpise in različne naravovarstvene statuse najpomembnejše zavedanje, da vsi, ne glede na to ali smo naključni sprehajalci, zbiralci ali strokovnjaki, mineralov  in fosilov pri odvzemanju iz narave ne poškodujemo in ne uničujemo.

 

 

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |