OSREDNJA IN OBMOČNE ENOTE

Kum

Kum

Območje krajinskega parka Kum se dviga najvišje na vrhu Kuma (1220 m), ki je najvišji hrib v Zasavju in najvišji vrh na Dolenjskem. Zaradi njegove impozantne lege mu pravijo tudi Dolenjski Triglav. Z vrha se odpirajo pogledi skoraj po celi Sloveniji. Triasni dolomit in apnenec dajeta območju značaj razgibanega kraškega sveta s številnimi globokimi vrtačami, kraškimi brezni, skalnimi pečinami, kraškimi izviri pod planoto in veliko površinsko kamnitostjo.
Občina Trbovlje je leta 1996 z odlokom razglasila ozemlje med reko Savo, potokom Šklendrovcem in vrhom Kuma za krajinski park. Na območju parka so številne naravne vrednote; deset jih je razglašenih za naravni spomenik. Poleg zavarovanih naravnih vrednot pa k veliki naravni pestrosti prispevajo tudi bogata flora in favna v gozdovih in na travnikih ter značilna visokogorska bukova združba preddinarskega fitogeografskega teritorija, ki se stika s predalpskim fitogeografskim območjem. Na ožjem območju vrha Kuma je tipično najdišče hrošča, imenovanega kumski jamski brzec (Anophthalmus schaumi kumensis), hkrati pa je krajinski park življenjski prostor več drugih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
K večji krajinski pestrosti prostora je s svojim delom od prazgodovine naprej prispeval tudi človek, kar kažejo tudi arheološke najdbe prazgodovinskih naselbin in gomilnih grobišč. Danes lahko bogato etnološko in sakralno dediščino opazujemo v zaselkih Dobovec, Ključevica, Škofja Riža, Završje, Župa in Matica.