OSREDNJA IN OBMOČNE ENOTE

Rumeni sleč in Naravoslovna učna pot Azaleja

Rumeni sleč

Rumeni sleč (Rhododendron luteum) ali – kot pravijo domačini – Azalea sodi med ogrožene rastlinske vrste. V Sloveniji imamo štiri manjša nahajališča te znamenite rastline – enega izmed njih skriva tudi na pogled čisto običajni gozd gradna, kostanja in bukve pri Boštanju; rastišče obsega približno dva hektara, na katerih uspeva nekaj sto grmov rumenega sleča, ki vsako leto v maju bujno cvetijo in semenijo.

V skrbi za njegovo ohranitev smo lokalna skupnost, Osnovna šola Boštanj, Zavod za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave že leta 2004 mimo rastišča speljali Naravoslovno učno pot Azaleja. Informacijske table, ki so postavljene ob poti, označujejo nahajališče, pojasnjujejo njegov naravovarstveni pomen in razkrivajo botanične zanimivosti rumenega sleča, njegovo strokovno in slovensko ime vrste, podatke o splošni razširjenosti in posebnosti.

Namen učne poti je obiskovalce, od najmlajših do najstarejših, seznaniti s pomenom nahajališča, razširjenostjo in ogroženostjo vrste in predvsem z načinom ravnanja na rastišču; kajti nekateri, navdušeni nad lepoto in ne meneč se za posledice svojih dejanj, lomijo cvetoče veje in izkopavajo grmičke, kar lahko dolgoročno ogrozi obstoj te rastlinske vrste.

Rumeni sleč so v Sloveniji odkrili leta 1954. Profesor botanike dr. Tone Wraber pa ga je uvrstil med sto znamenitih rastlin na Slovenskem, saj je na naših tleh resnično rastlinski posebnež. Zaradi redkosti sodi pri nas med ogrožene rastlinske vrste in od leta 1976 je zavarovan.
To je listopaden grm, ki s čudovitimi živo rumenimi in omamno dišečimi cvetovi zacveti v začetku maja. Zelo mu ustrezajo kisla tla in topla prisojna lega. Raste na gozdnem robu ali v gozdu, v iskanju sonca med krošnjami velikih dreves pa lahko zraste v višino tudi več kot tri metre.
V Sloveniji so štiri nahajališča rumenega sleča: rastišče pri Boštanju, rastišče med Gabjami in Brusnicam in rastišče na Vrhku pri Tržišču, ki so del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, ter rastišče na Vrhu pri Topolovcu.

Po svetu pa je najbolj razširjen v goratih predelih ob vzhodni in južni obali Črnega morja, v pogorju Taurus v Turčiji, v Ukrajini in na vzhodnem Poljskem. Slovenija je torej daleč od strnjenih nahajališč rumenega sleča, zato je njihovo odkritje med poznavalci slovenske flore zbudilo veliko pozornosti in zanimanja.

&nbls;

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |