PROJEKTI

OSREDNJA IN OBMOČNE ENOTE

Postojnska jama

Postojnska jama je najbolj znan del Postojnskega jamskega sistema, ki je zavarovan z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Postojna (Ur.list SRS št. 2/84). V ta jamski splet so poleg Postojnske jame povezani še Otoška jama, Magdalena jama, Črna jama, Pivka jama, jama Lekinka in ponor Črnega potoka. S svojimi 19 555 metri rovov je postojnski jamski sistem najdaljši jamski sistem v Sloveniji.
V svetovno znani Postojnski jami se pokaže tisto najlepše, kar je voda počasi ustvarjala milijone let. Stari podpisi v vhodnih rovih jame pričajo, da so bili prvi obiskovalci tu že v 13. stoletju. Od prvotnih nekaj sto metrov, ki so bili dostopni že pred dvestotimi leti, je danes za turistični ogled urejeno dobrih pet kilometrov. Leta 1872 je bila v jamo speljana prva jamska železnica na svetu, leta 1884 pa je bila jama kot druga na svetu tudi električno osvetljena.
Poleg najrazličnejših kapniških oblik (stalagmiti, stalaktiti, zavese, cevčice…) je ena največjih znamenitosti Postojnske jame prav gotovo človeška ribica (Proteus anguinus), ki je največja in najbolj znana jamska žival, najdemo pa v jami tudi drugo vodno in kopno favno. Z živim svetom v podzemlju se ukvarja posebna veda, speleobiologija, veja biološke znanosti, ki se je pričela prav tu, ko je jamski vodnik Luka Čeč v Postojnski jami leta 1831 našel jamskega hrošča drobnovratnika (Leptodirus hohenwarti).

več

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |