PROJEKTI

OSREDNJA IN OBMOČNE ENOTE

Smrekovec

Smrekovško pogorje

Smrekovško pogorje leži v vzhodnem delu Kamniško - Savinjskih Alp. V obliki deset kilometrov dolgega slikovitega grebena se razprostira v smeri vzhod – zahod, kjer si slede vrhovi: Smrekovec (1577 m), Krnes (1613 m), Komen (1684 m) Travnik (1637 m) in Presečnikov vrh (1573 m).

Glavna naravna posebnost Smrekovškega pogorja je geološka zgradba.Gradijo ga vulkanske kamnine zgornje oligocenske starosti. Njihov nastanek je vezan na razvoj vulkanskega masiva, ki je tektonsko vezan na spajanje Afriške kontinentalne plošče in Jadranske mikro plošče. Vulkanski masiv je sestavljen iz enega ali več plastovitih vulkanov, ki so delovali v morskem okolju. Vulkanskim kamninam tvorijo podlago mezozojske karbonatne kamnine in tudi zgornje oligocenski laporovci in meljevci. Sestava magme se je med vulkanskim delovanjem spreminjala, zaradi tega lahko na tem območju najdemo različne magmatske in piroklastične kamnine. Vse ostale naravne značilnosti, kot so relief, vodovje, rastlinstvo in živalstvo, ki so se na tej osnovi razvile, so za slovenske razmere posebnost ter zato vredne in potrebne posebnega varstva. Značilna je tudi pokrajinska zgradba. Južna pobočja, ki se stekajo proti Savinji, so v veliki meri izkrčena in predstavljajo tipično pokrajino gorskih pašnikov. Severna pobočja, ki se spuščajo v dolino Bistro v občini Črna na Koroškem pa predstavljajo sklenjeno gozdno pokrajino s pretežno sonaravnimi gorskimi gozdovi izjemne naravovarstvene vrednosti.

Naravna dediščina Smrekovškega pogorja je bogata in pestra. Vsebuje tako geološke, geomorfološke, hidrološke, kot tudi botanične, zoološke in pokrajinske posebnosti. Večino jih najdemo na samem Komnu in njegovi neposredni okolici, ki ima zato značilnosti naravnega razervata. Ta obsega del južnih travnatih pobočij, glavnino pa predstavljajo gozdovi na skalnatem severnem pobočju Komna.

Botanične posebnosti   
Zaradi prej omenjene geološke podlage in geografskega položaja se smrekovško pogorje ponaša z nekaterimi botaničnimi posebnostmi. To so rastlinske vrste, ki imajo tukaj edino ali eno od redkih rastišč v Sloveniji. Med jegliči sta to kuštravi jeglič (Primula villosa) in najmanjši jeglič (Primula minima). Med rastlinami gorskih travišč izstopata Kochov svišč (Gentiana acaulis) in beli kosmatinec (Pulsatilla alba). Na skalnih rastiščih uspevajo alpska zvončnica (Campanula alpina), alpska azaleja (Loiseleuria procumbens) in praprot vudsovka (Wudsia alpina). Na vlažnih senčnih rastiščih najdemo endemno rastlinsko vrsto živorodni zvezdasti kamnokreč (Saxifraga stellaris subsp. prolifera).
 
Ovršje Komna in tudi širše območje Smrekovškega pogorja naseljujejo številne gorske živalske vrste med katerimi so mnoge ogrožene in tudi zavarovane. Med značilnimi velikimi sesalci so jelen, srna in gams, redkejši pa je alpski zajec, ki je edini predstavnik boreoalpinske favne v naših gorah. Med pticami imata posebno mesto ruševec in divji petelin, ki ima tukaj najmočnejšo populacijo v Sloveniji, kar kaže na dobro ohranjenost narave. Z območja pogorja je znanih 5 vrst dvoživk, med njimi navadni močerad ni ogrožen, planinski pupek, hribski urh, navadna krastača in sekulja pa imajo v Sloveniji status ogrožene vrste.

Na Smrekovec se lahko odpravimo z več smeri. Pot, ki se prične pri koči na Smrekovcu je nezahtevna in primerna za vse pohodnike. V pol ure se vzpnemo na Smrekovec, in nato nadaljujemo pot po grebenu preko Krnesa do Komna. Za pohod potrebujete približno 3 ure in pol v eno smer.

Dodatne informacije najdete tudi na http://www.smrekovec.net/ 
 

Komen je najvišji vrh grebena

Kuštravi jeglič

Alpska zvončica

Živorodni zvezdasti kamnokreč

Divji petelin

Najmanjši jeglič

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |