PROJEKTI

OSREDNJA IN OBMOČNE ENOTE

Dravograjsko jezero

Dravograjsko jezero je naravna vrednota državnega pomena

Dravograjsko jezero je umetno akumulacijsko jezero na reki Dravi, ki je nastalo po letu 1943, ko je bil zgrajen jez hidrocentrale Dravograd. Ojezerjena površina se je postopoma razvila v močvirje z otoki in trstičjem, ki je bogat in dragocen življenjski prostor redkih rastlin in živali. Naravovarstveno pomembni biotopi so predvsem obrežna močvirja z značilno vegetacijo šašja, trstičja in vrbovja. Tu najdejo zavetje in prostor za razmnoževanje številne vodne ptice. Znanih je preko 150 vrst. Med njimi prepoznamo laboda grbca, sivo in veliko belo čapljo, črno lisko, po napevu pa lahko prepoznamo številne ptice pevke, na primer bičjo trsnico ali rakarja. Pestro je tudi vodno živalstvo, saj je jezero pomembno drstišče rib, prebivališče dvoživk, plazilcev, vodnih mehkužcev in vodnih žuželk. Jezero je mednarodno pomembna ornitološka postaja ptic selivk, ki tukaj najdejo zavetje in hrano v času preseljevanja in prezimovanja.

Botanične zanimivosti
Rastlinstvo Dravograjskega jezera je številčno, bogato in pestro. Znanih je preko 160 rastlinskih vrst. Med tipičnimi je trstika, ki tvori obsežna trstišča na obrežjih in plitvinah. Med ostalimi so pomembne vodna kislica (Rumex aquaticus), vodna perunika (Iris aquaticus), mesojeda plavajoča rastlina mešinka, opih (Ranunculus sceleratus), pravi kolmež (Acorus calamus) in velika trobelika (Cicuta virosa).

 

Zoološke zanimivosti
Med vodnimi živalmi prevladujejo različne ribje vrste, ki imajo tukaj pomembno drstišče. Med autohtonimi vrstami so to linj (Tinca tinca), krap (Cyprinus carpio), klen (Leuciscus cephalus), ploščič (Abramis brama), mrena (Barbus barbus) in ščuka (Esox lucius). Območje je pomembno tudi kot mrestišče številnih žab, ki prihajajo v vodo iz širšega gozdnega zaledja. Najpestrejša je favna vodnih in obvodnih ptic. Med gnezdivci je najpogostejša raca mlakarica (Anas platyrhynchos), črna liska (Fulica atra), zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) labod grbec (Cygnus olor). Med redkejšimi preletniki so trsni strnad (Emberiza schoeniculus), mali ponirek (Podiceps ruficolis) in močvirski martinec (Tringa glareola).

Ob Dravograjskem jezeru vodi Pot za srce, razgibana rekreativna pot. Od Zdravstvenega doma Dravograd se vzpenja proti staremu gradu, kjer se sreča z Gozdno učno potjo, kasneje pa se spusti proti Dravi do Dravograjskega jezera in se po nabrežju Drave vrne proti zdravstvenemu domu.

Navadna krastača

Liske

Trstičje

Vodna perunika

Labod grbec

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |