OSREDNJA IN OBMOČNE ENOTE

Peca

Je obsežno in kompleksno gorsko območje v vzhodnih Karavankah na karbonatni geološki podlagi. Je tudi območje visokogorskega krasa z značilnimi površinskimi in podzemnimi kraškimi pojavi in procesi. Peca je najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji in zato območje vzhodne arealne meje za tovrstne habitate in številne visokogorske vrste rastlin in živali.
Z ekološkega vidika lahko območje razdelimo na več enot:
- ovršje nad gozdno mejo
- južna stena
- tipična alpska dolina Topla z istoimenskim potokom.

Ovršje Pece je botanično pomembno zlasti kot rastišče alpskih vrst na vzhodni meji območja razširjenosti. Posebej značilne rastline so: najmanjši alpski zvonček (Soldanella minima) in navadni alpski zvonček (Soldanella alpina), alpska zlatica (Ranunculus alpestris), polegla alpska azaleja (Loiseleuria procumbens), avrikelj (Primula auricula), najmanjši jeglič (Primula minima), alpski kosmatinec (Pulsatilla alpina), Kluzijev svišč (Gentiana clusii) ter endemični kamniška murka (Nigritella lithopolitanica) in trava peška ovsika (Helictotrichum petzense). Slednja je bila opisana prav po primerkih iz Pece in tako je tukaj njeno klasično nahajališče (Locus classicus). Omeniti je potrebno še endemit jugo-vzhodnih Alp Zoisovo zvončnico (Campanula zoysii), ki uspeva v skalnih razpokah v stenah Pece. Rastišča te zvončnice so evropsko pomembna, kot so pomembna tudi alpinska travišča na ovršju ter ruševje. Zaradi naštetega je Peca potencialno posebno ohranitveno območje in tako del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000.

V ohranjenem gozdu tik pod gozdno mejo prevladuje smreka z velikim deležem macesna. V enem delu so ohranjeni tudi bukovi gozdovi. Sonaravno gospodarjenje z gozdom in prilagojeni način sečnje ohranjata na Peci, v dolini Topli ter sosednji dolini Koprivni izjemno gostoto redkih in na evropskem nivoju ogroženih vrst ptic. Peca in dolina Tople sta tako del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000 tudi po Direktivi o pticah. Vsi poznamo divjega petelina in ruševca. Ruševec živi za razliko od sicer večjega petelina v pasu ruševja. To je višinsko območje, kjer smrekov gozd zamenjajo nižji, boru podobni grmički ruševja. Nad pasom ruševja je pas gorskih travnikov in nato skališč, kjer živi belka. Območje v dolini Tople je pomembno tudi za ohranjanje gozdnega jereba, ki živi dokaj prikrito in skrivnostno življenje. Na tem območju živita tudi dve sovi, koconogi čuk in naša najmanjša sova, mali skovik. V stenah pogorja Pece gnezdi sokol selec, večkrat pa nad mogočno Peco jadra planinski orel.

Peca je znano izletišče in razgledni vrh. Nanjo se je mogoče odpraviti iz več smeri, tako iz Mežice kot iz doline Tople. Zelo slikovita pot je slednja, saj je v dolini Topla moč občudovati bogato kulturno dediščino. Začeti je moč pred zapuščenim rudniškim rovom pred turistično kmetijo Fajmut, kjer se je ob povratku mogoče tudi okrepčati. 
Druga pot vodi čez Jakobe mimo planinskega doma in nato čez Malo Peco, kjer lahko uberemo zahtevno ali zelo zahtevno pot. Slednja za skupine z otroci ni primerna.  

Da se bodo lahko tudi naši zanamci čudili stvarjenju narave pa se do narave obnašajmo obzirno. Svojih sledi ne puščajmo in če bomo strpni in tihi, nas bo narava zagotovo še bolj nagradila s kakšnim nepozabnim doživetjem.

Karbonatne stene z vegetacijo skalnih razpok

Alpski travnik s kluzijevim sviščem

Alpska velesa

Kamniška murka

Navadni alpski zvonček

Alpski kosmatinec

Avrikelj

Zoisova zvončica

&nbls;

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |