PROJEKTI

OSREDNJA IN OBMOČNE ENOTE

Rogač

Rogač (Lucanus cervus) spada med vrste hroščev, katerih življenjski cikel je neizogibno povezan z lesom. Je ena največjih evropskih žuželk in največji evropski hrošč. Velikost je lahko zelo različna, saj so samci lahko veliki od 2.5 do 8 centimetrov. Spreminjanje gozdov iz listnatih v iglaste in zmanjševanja trohnečega lesa v gozdovih je rogača v Evropi zelo prizadelo in njegova številčnost je ponekod kritično upadla. Kot pokazatelj ohranjenosti starejših listnatih gozdov je danes uvrščen na Habitatno direktivo EU. Rogač je pogost je na Goričkem, v Slovenskih goricah, ob Dravinji in Pohorju, Kozjanskem in Bizeljskem, Kočevju, Krasu ter Vipavski dolini in Ljubljanski kotlini, skratka tam, kjer so še prisotni hrastovi ali kostanjevi gozdovi.
Ličinke rogača se razvijajo večinoma na tleh v trohnečem lesu hrastov, pa tudi na brestu, kostanju, jesenu in drugih listavcev. Celoten razvoj rogača poteka zelo počasi, tudi do pet let. Prav zato so ti hrošči še toliko bolj dovzetni na spremembe, ki prekinejo njihov življenjski krog.
Rogača pri nas ne moremo zamenjati z nobeno drugo vrsto hrošča. Telo je podolgovato, široko in rahlo sploščeno. Samčki se ločijo od samic, saj so njihove čeljusti preobražene v rogovju podobno tvorbo. Tako je ta hrošč tudi dobil primerno slovensko ime – rogač. Samčki uporabijo te čeljusti v isti namen kot jelenjad svoje rogovje – da z njim potolčejo tekmeca v boju za samičko. Glava in noge so črne ali temnorjave, barva pokrovk pa od temno- rjavih do kostanjevo-rdečih. Odrasli hrošči so aktivni v mraku med majem in avgustom. Ob večernih sprehodih bomo najprej slišali njegovo brenčanje in ker je velik, ga bomo kmalu lahko tudi opazili.

Karta razširjenosti rogača v Sloveniji (vir: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev (Nacionalni inštitut za biologijo))

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |