PROJEKTI

OSREDNJA IN OBMOČNE ENOTE

Alpski kozliček

Tudi odrasli osebki alpskega kozlička (Rosalia alpina) se pojavljajo od julija do srede avgusta, vendar v bukovih gozdovih do 1200 metrov nadmorske višine. Telo je podolgovato, ozko, modre barve, na vsaki pokrovki ima po tri črne pege. Imajo zelo dolge tipalnice, ki so modre, le na sklepih členov so črne. Veliki so od 2 do 4 centimetre. Za razliko od rogača je bolj dnevno aktiven in ob lepem sončnem vremenu jih lahko opazujemo na mrtvih ali posekanih hlodih listavcev, predvsem bukve, kamor samice odlagajo jajčeca. Tudi če pobrskamo po sveže žaganih in zloženih kupih bukovih drv imamo veliko možnost, da ga opazimo. Razvoj alpskega kozlička od jajčeca preko ličinke in bube traja tri do štiri leta. V gozdu ali ob gozdnem robu skladiščen les bukve je past, saj če samica v ta les odloži jajčeca, do nadaljnjega razvoja sploh ne pride, saj se les v naslednjih letih uporabi v gospodarske namene ali kurjavo. To je verjetno tudi poglavitni vzrok upadanja številčnosti alpskega kozlička. Tudi ta hrošč je vrsta, za katero smo določili Natura 2000 območja. Kot že ime pove, ga lahko opazimo v alpskem svetu, Pohorju, pa tudi drugod, na primer na Kumu, Kočevskem, Gorjancih, Snežniku in Kozjanskem.

Karta razširjenosti alpskega kozlička v Sloveniji (vir: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev (Nacionalni inštitut za biologijo))

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |