PROJEKTI

OSREDNJA IN OBMOČNE ENOTE

Hrastov kozliček

Kot že ime pove, je hrastov kozliček (lat. Cerambyx cerdo) vezan na različne vrste hrastov, predvsem stara drevesa v svetlejših gozdnih robovih in parkih. Vrsta se najpogosteje pojavlja v kulturni krajini, kjer naseljuje posamezna, izpostavljena stara hrastova drevesa. Nekoč je bil ta hrošč splošno razširjen. Z izsekavanjem hrastovih gozdov in pritiska na vrsto, saj so ga obravnavali kot »škodljivca« hrastovih gozdov, se je številčnost strigošev zaradi krčenja življenjskega okolja izrazito zmanjšala po vsej Evropi in tudi v Sloveniji ni ravno pogost. Telo je podolgovato, rjavočrne barve in dolgo do 6 centimetrov, le konec pokrovk je izrazito rjavkast. Tipalnice so izredno dolge, četudi pri samicah krajše. Značilen za strigoše je tudi nagrbančen ovratnik. V Primorju je kar nekaj zelo podobnih vrst, ki se ločijo le po izgledu tipalnic in ovratnika, zato je za natančno določitev potrebna pomoč strokovnjaka. Vendar so vse, tudi te na las podobne vrste redke, ogrožene ter  zavarovane, varovati pa moramo tudi njihovo življenjsko okolje – stara hrastova drevesa in mejice kulturne krajine.
Prav zdaj je čas, da jih še lahko opazimo, saj so aktivni v juniju in še daleč v julij. Opazimo jih lahko ždeti na debelejših hrastovih drevesih, ki imajo značilno kakšno debelejšo vejo suho in neolistano. Na deblu in suhih vejah so prepoznavne še od 1-3 centimetrov velike ovalne luknje, v napadenem drevesu pa jih vidimo tudi po več v skupini. In prav taka naluknjanost drevesa ter suhe veje je dober znak, da na njem lahko najdemo strigoša.
Samica odlaga jajčeca med nagubano skorjo in razpoke hrastovih dreves. Iz teh se razvijejo ličinke, ki se prehranjujejo z lesom 3-4 leta. Globlje v lesu si ustvarijo kamrico, kjer se zabubijo in naslednje leto izlezejo skozi prepoznavne luknje iz drevesa na plano. Živijo nekaj tednov. Aktivni so navadno v mraku, ko prilezejo iz zavetja starih lukenj, vendar jih dobro oko lahko zasledi tudi podnevi. Predvsem samčki postopajo po drevesu sem ter tja in nadzorujejo luknje, iz katerih se lahko prikaže kakšna samička, da jo nemudoma oplodijo.
Strokovnjaki sklepajo, da je vrsta pogostejša v Istri in ponekod na Štajerskem, na primer v Dobravi na Bizeljskem, pa v Krakovskem gozdu. A so to le približne ocene narejene na podlagi podatkov o razširjenosti in vsak podatek o pojavljanju vrste pride še kako prav.

Karta razširjenosti bukovega kozlička v Sloveniji (vir: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev (Nacionalni inštitut za biologijo))

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |