PROJEKTI

DOGODKI

Četrta evropska noč nočnih metuljev, v Sloveniji prvič

Oleandrov veščec

Zavod RS za varstvo narave in Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, letos sodelujeta in organizirata četrto evropsko noč nočnih metuljev v evropskem merilu. Gre za dogodek, ki se bo odvijal v vseh evropskih državah hkrati, saj sta organizatorja na nivoju Evrope, entomološko združenje iz Švice in madžarsko lepidopteroško združenje, za Evropsko noč nočnih metuljev določila čas med 11. in 15. oktobrom.

V Sloveniji bomo k akciji evropske noči nočnih metuljev organizirano pristopili prvič, bomo pa opazovali, določali in šteli nočne metulje tri dni zapored na treh različnih lokacijah:

  • petek, 12. oktobra, na južnem pobočju Nanosa. Dostop po glavni cesti iz vasi Podnanos, zborno mesto parkirišče pred trgovino v vasi Podnanos ob 18:00 uri;
  • sobota, 13. oktobra, pri vasi Spodnje Konjišče ob Muri v bližini Gornje Radgone, zborno mesto pri gostilni Vrtnica v vasi Podgorje ob 18:00 uri;
  • nedelja, 14. oktobra, na Donački gori v bližini cerkve  sv. Donata, ob 18:00 uri.

Nočni metulji so v Sloveniji precej zapostavljeni, ker imajo med ljudmi slab prizvok. V ljudski govorici jim rečemo vešče ali veše. Ko želimo opisati slabe lastnosti človeka, posebej žensk, pa jim tudi pridanemo ime »stara vešča«. No, v resnici je ta stigmatizacija povsem odveč. V Sloveniji imamo namreč okrog 3600 vrst metuljev in le okrog 180 vrst je t.i. dnevnih metuljev, vsi ostali so nočni. To je v evropskem merilu izjemna biotska pestrost.
Telo metulja je sestavljeno iz členov, ki tvorijo ogrodje, v katerem so organi. Ima telo žuželke, sestavljeno iz glave, oprsja in zadka. Na glavi so najbolj vidne velike oči, sestavljene iz več sto drobnih klinastih očesc. Žuželke, torej tudi nočni metulji, ne vidijo samo ljudem vidne svetlobe, ampak tudi ultravijolične žarke in polarizirano svetlobo. Tako zaznavajo vodo, živa bitja in se orientirajo. Na glavi pa najdemo tipalke in sesalo. V tipalkah sta ravnotežni organ in glavni sedež voha in okusa. Voh je najpomembnejši metuljev čut. Okušajo pa tudi z nožnimi stopali in sesalom. Imajo tudi čutila za sluh, ki zaznavajo tudi frekvence, ki jih človeško uho ne. Na oprsju najdemo tri pare nog, pri nekaterih družinah pa je prvi par zakrnel. Tu sta tudi dva para kril, ki so zelo različno oblikovana. Pokrita so s posebnimi luskicami ali dlačicami.
Nočni metulji so navadno manj barviti od dnevnih in jih opazimo ponoči ali ob mraku. Podnevi mirujejo na drevesnih deblih ali na odpadlem listju,kjer jih zaradi rjavo-sive barve težko opazimo. Največkrat imajo zajeten trup,ki ga pokrivajo goste dlačice.
Nočni metulji se med letom orientirajo glede na Luno in druga nebesna telesa, ki jim omogočajo, da se znajdejo ob pravem času na pravem mestu. Nočni metulji svojemu nočnemu življenju primerno uravnavajo prehranjevanje, razmnoževanje in letenje s količino svetlobe. Svoj nočni cikel začnejo s hranjenjem in tako prispevajo pomemben delež pri opraševanju rastlin, saj so najpomembnejši opraševalci takoj za čebelami.
Tisti z daljšo življenjsko dobo se podajajo na dolge selitve: zimo preživijo v Sredozemlju, spomladi pa priletijo nazaj v srednjo Evropo.

Za opazovanje nočnih metuljev, bodo »metuljarji« na treh različnih območjih postavili lovilne šotore z zaveso in za njo močno svetilko, ki metulje privabi. Metulji se na tkanino usedejo in strokovnjaki jih lahko popišejo in določijo. Tako bo nastal spisek za posamezno lokacijo, ki bo poslan, tako kot iz ostalih držav, na mednarodno združenje na Madžarsko in v Švico, ki bodo izdali skupno poročilo za celotno Evropo. Kot omenjeno,  bo Slovenija letos prvič dala podatke o nočnih metuljih na našem ozemlju.
Še posebej si želimo, da bi na Krasu opazili našega endemita, ki  prične letati prav v teh jesenskih nočeh. Morda nas bo razveselil prav za Evropsko noč nočnih metuljev.

Več informacij:

Mag. Matjaž Jež
Vodja OE Maribor
E pošta: matjaz.jez@zrsvn.si
GSM: 031 682 067

Mateja Kocjan
Odnosi z javnostmi
Zavod RS za varstvo narave
e pošta: mateja.kocjan@zrsvn.si
GSM: 031 617 370
tel: 01 230 95 24

11.10.2007

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |