PROJEKTI

DOGODKI

Izmenjava izkušenj z Islandijo oz kako varujejo naravo na severu Evrope

V mesecu oktobru smo trije predstavniki Zavoda RS za varstvo narave obiskali Agencijo za okolje Islandije (Agencija). Bilateralni obisk je bil financiran v okviru finančnega mehanizma EGP in Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Na Islandiji smo predstavili sistem varstva narave v Sloveniji, Zavod RS za varstvo narave in rezultate dveh zaključenih projektov: LJUBA – Ljudje za barje in SUPPORT – Trajnostno upravljanje Pohorja financirana iz finančnega mehanizma EGP, ter aktivnosti potekajočega projekta LIFE - Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji.

Obisk Islandije je bil pomemben predvsem zaradi institucionalnega povezovanja na področju varovanja narave med donatorjem in prejemnikom finančnih sredstev.

Obisk in izmenjava izkušenj je bil razdeljen v dva dela. Prvi del je vseboval kabinetno izmenjavo izkušenj in predstavitve, v drugem delu pa terenski ogled območij zavarovane narave s katerim Agencija upravlja.

Islandija ima dobrih 300.000 prebivalcev med katerimi jih več kot 70% živi v okolici Reykjavika. Naravna meja za stalno naseljenost ljudi predstavlja 300 metrov nadmorske višine. Nad to mejo je kar 68 % ozemlja Islandije. Približno 20 % ozemlja Islandije je pod statusom varovanja narave, med katerimi s 111 območji upravlja Agencija, z ostalimi pa javni zavodi narodnih parkov oz. ostale oblike javnih služb. Na ravni države se z upravljanjem območij s statusom ukvarja približno 30 strokovnjakov, na Agenciji med 10 in 15 strokovnjakov. Med 111 območji s katerimi upravlja Agencija prevladujejo naravni spomeniki (geološki ostanki iz obdobja poledenitve), naravni rezervati, krajinski parki in narodni park Snæfelsnesjökul.

Ključni izzivi s katerimi se Agencija trenutno ukvarja so: obvladovanje eksponentne rasti turističnega obiska in s tem povezano upravljanje zavarovanih območij narave, upravljanje z redkimi in ogroženimi habitati ter populacijami živalskih in rastlinskih vrst, izkoriščanje obnovljivih virov energije (umeščanje novih hidroelektrarn), širjenje urbanizacije (namestitve za turizem) tudi izven tradicionalnih območij poselitve in pobude po dodatnem prostoru za industrializacijo (tovarna aluminija). Največ pozornosti smo namenili upravljanju z zavarovanimi območji in usmerjanju turističnega obiska v smislu preprečevanja slabšanja stanja naravnih pojavov in biodiverzitete. Turistični obisk se je namreč v zadnjih letih potrojil in bo v letu 2016 znašal približno 2 milijona obiskovalcev, za leto 2017 pa se pričakuje že okoli 2,4 – 2,6 milijona obiskovalcev (trend rasti je 20-30 %). Trend povečanja turističnega obiska se kaže tudi v širitvi turističnega obiska na celotno leto (pred petimi leti je bilo za turizem aktivno samo obdobje med junijem in septembrom) in povečevanju obiska tudi v odročnejših, nedostopnih krajih. Po družbenem domačem proizvodu je prihodek od turizma že prehitel prihodek od ribolova. Islandija je trenutno brez celovite strategije razvoja turizma in je za te namene ustanovila delovno skupino. Vendar je Islandija po besedah direktorice Agencije še v obdobju »zlate mrzlice« in se še ne zaveda, kaj tako visoka rast turizma prinaša celotni družbi in okolju. Agencija hkrati razvija sistem nosilne kapacitete zavarovanih območja »Stress level of the site«.

Ravno zaradi zgoraj navedenih razlogov si na Agenciji zelo prizadevajo v upravljanje z (za)varovanimi območji narave vključiti lokalne skupnosti in druge lokalne strukture (tudi NVO-je). Kar 60 % območij, ki jih ima Agencija pod upravljanjem, si želijo preko pogodbenega razmerja prenesti iz državne ravni na lokalno. Do sedaj so sklenili 23 pogodb o prenosu upravljanja. Izkušnje kažejo zelo pozitivne rezultate. Lokalno prebivalstvo je v odročnejših delih stalno prisotno in »živijo« z območji, kar je za Agencijo najpomembnejše. Agencija lokalnim skupnostim nudi strokovno in finančno pomoč pri upravljanju. Po besedah direktorice je za uspešno upravljanje potrebno ogromno komunikacije.

Na terenskem ogledu smo prvi dan obiskali območje Zlatega trikotnika katerega obišče 80% vseh obiskovalcev Islandije. Območje zajema Narodni park Þingvellir, geotermalno območje Geysir in slap Gullfoss. Strokovnjaki so nam predstavili območja, upravljanje in izzive s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnemu delu. Kot zanimiv izziv se je pokazalo sodelovanje z zasebnimi lastniki zemljišč na geotermalnem območju Gejzir. Agencija ne najde soglasja z lastniki zemljišč glede vizije upravljanja z območjem kar se vidi pri neurejenosti območja, neurejenih dostopih, eroziji zaradi množičnega obiska, itd. 

Drugi dan terenskega ogleda smo obiskali Narodni park Snæfelsnesjökul. Ogledali smo si območja klifov, infrastrukture za usmerjanje obiska, novi info-center ter razstavo osnovne šole na temo parka. V narodnem parku sta zaposlena dva strokovnjaka, ki načrtujeta in izvajata upravljanje parka. V obdobju največjega obiska parka zaposlijo še pet naravovarstvenih nadzornikov in druge sezonske delavce za pomoč pri vzdrževanju infrastrukture in usmerjanju obiska. Po besedah vodje parka je ključnega pomena za uspešno upravljanje z narodnim parkom sodelovanje z lokalnimi skupnostmi v parku.

S predstavniki Agencije smo se zadnji dan ponovno sestali v njihovih prostorih v Reykjaviku, kjer smo predstavili naše vtise s terena  in se dogovorili za bodoče sodelovanje inštitucij ter določili potencialne skupne interesne točke sodelovanja.

Na koncu lahko ugotovimo, da imamo na področju varstva narave kar nekaj skupnih izzivov z Islandijo in upamo, da bomo v prihodnje še sodelovali.

30.11.2016

Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design Creativ, Novi mediji d.o.o. |