Ponor na Cerkniškem jezeruVelikonočnicaČrni močerilNajevska lipaFosilni ostanek polža Pereiraea gervaisiJaricaJerebika (plod)
[ Celje ] [ Kranj ] [ Ljubljana ] [ Maribor ] [ Nova Gorica ] [ Novo Mesto ] [ Piran ] [ Osrednja enota ]
 
   
  Projekti  


PROJEKT EVROPSKE UNIJE

za ohranjanje območij mednarodno pomembnih rastlinskih in živalskih vrst
ter habitatov (življenjskih okolij rastlinskih in živalskih vrst)

NATURA 2000

Pravni temelji:

  • Direktiva o ohranjanju prostoživečih vrst ptic – Ptičja direktiva, katere osnovni namen je varovanje vseh prostoživečih ptic na ozemlju EU.
  • Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Habitatna direktiva, katere cilj je zavarovati najpomembnejša območja neokrnjene narave v Evropi.
  • Zakon o ohranjanju narave, ki daje pravno osnovo za določitev posebnih varstvenih območij.

Vsaka država članica EU mora pripraviti seznam območij, ki so določena na podlagi obeh direktiv in se imenujejo posebna varstvena območja.

Mednje sodita dva tipa območij:

§ po ptičji direktivi posebna območja varstva (SPA),

§ po habitatni direktivi posebna ohranitvena območja (SAC).

Ta so vključena v usklajeno evropsko ekološko omrežje, ki se imenuje NATURA 2000.

Za določitev posebnih varstvenih območij je potreben poseben postopek, ki za oba tipa posebnih varstvenih območij (SPA in SAC) poteka ločeno:

Določitev SPA: Razglasitev SPA-jev je naloga vsake države članice EU. Z dnem vstopa v EU bo Republika Slovenija Evropski komisiji podala seznam pravno določenih SPA območij po Ptičji direktivi. Predlog seznama območij (pSPA) z utemeljitvami so pripravili strokovnjaki ornitologi.

Določitev SAC: Republika Slovenija se je zavezala, da bo z dnem vstopa v EU predala Evropski komisiji seznam potencialnih območij narave pomembnih za Evropsko skupnost (pSCI). Seznam pripravlja imenovana skupina strokovnjakov, območja bodo izbrana po Metodi opredeljevanja potencialnih območij narave ekološkega omrežja NATURA 2000 v Sloveniji. Evropska komisija po posebnem postopku preveri seznam in ga popravi. Dokončno Evropska komisija sprejme popravljeni seznam območij, ki se sedaj imenujejo SCI, in Republika Slovenija mora v 9 letih od dneva vstopa zagotoviti pravni status teh območij v obliki SAC.

Vsa ta razlaga postopka je nujna za razumevanje, da se današnji seznam območij lahko še spreminja in ni dokončen.


NATURA 2000 na območju Zavoda RS za varstvo narave – Območna enota Celje

Na območju celjske Območne enote Zavoda RS za varstvo narave je trenutno opredeljenih osem območij, ki ustrezajo merilom za določitev pSCI (številka za imenom ustreza številki na priloženi karti):

1. Boč – rastišče velikonočnice (16)

velikost: 11,9 ha, občina Rogaška Slatina;

2. Boletina – rastišče velikonočnice (15)

velikost: 1,8 ha, občina Šentjur pri Celju;

3. Boštanj – rastišče rumenega sleča (5)

velikost: 6,3 ha, občina Sevnica;

4. Huda Luknja (50)

velikost: 3813,3 ha, občini Velenje in Dobrna;

5. Petelinjek pri Ločah (24)

velikost: 37,5 ha, občina Slovenske Konjice;

6. Volčeke (20)

velikost: 114,9 ha, MO Celje, občina Šentjur pri Celju;

7. Ajdovska jama pri Nemški vasi (49)

velikost: 4260 ha, le manjši del celega območja v občini Sevnica;

8. Klevevške jame (48)

velikost: 2581,5 ha, deloma v občini Sevnica.

Kratek opis predlaganih (pSCI) območij po habitatni direktivi:

1. Boč – rastišče velikonočnice:

Na ravnini pod jugozahodnim vršnim delom Boča je eno od dveh nahajališč velikonočnice (Pulsatilla grandis) v Sloveniji in zajema približno petino slovenske populacije. Kot stepska rastlina dosega v Sloveniji zahodno mejo razširjenosti. Rastlina je vezana na negnojena in košena suha travišča.

2. Boletina – rastišče velikonočnice:

Eno od dveh najbolj poznanih rastišč velikonočnice (Pulsatilla grandis) v Sloveniji. Nahajališče je na jugozahodni meji razširjenosti te stepske vrste.

3. Boštanj – rastišče rumenega sleča:

Eno od treh najobsežnejših nahajališč rumenega sleča (Rhododendron luteum) v Sloveniji. Vsa nahajališča so ločena in najsevernejša na območju razširjenosti vrste.

4. Huda luknja:

V jami je eno od treh večjih prezimovališč dolgokrilih netopirjev (Miniopterus schreibersii) v Sloveniji. Jamo je tudi eno redkih prezimovališč velikih ter malih podkovnjakov na severnem delu Slovenije. V jami so bili opaženi tudi vejicati netopir (Myotis emarginatus), navadni netopir (Myotis myotis), širokouhi netopir (Barbastella barbastellus). Prevladujoči gozd v okolici predstavlja ugodno prehranjevališče za navedene vrste.

5. Petelinjek pri Ločah:

Za območje je značilna izjemna pestrost in ohranjenost močvirskih in vodnih življenjskih okolij, med katerimi so najpomembnejši ribniki v dolini desnega pritoka Ličence, vzhodno od Petelinjeka. Na območju živi pomemben delež slovenske populacije kačjega pastirja dristavičnega spreletavca.

6. Volčeke:

Mokrotno območje med Celjem in Proseniškim je življenjsko okolje metuljev modrinov: strašničin modrin (Maculinea teleius), močvirski modrin (M. nausithous), sviščev modrin (M. alcon) ter nekaterih ogroženih ptičev, dvoživk in drugih vrst nevretenčarjev.

7. Ajdovska jama pri Nemški vasi:

Jama je zatočišče največje porodniške kolonije južnih podkovnjakov (Rhinolophus euryale) v Sloveniji. Jama je pomembna tudi v paritvenem obdobju (jesen), ko se jim pridružijo tudi veliki podkovnjaki (Rhinolophus ferrumequinum) in mali podkovnjaki (Rhinolophus hipposideros), ki v jami tudi prezimujejo. Prevladujoči gozd v okolici predstavlja ugodno prehranjevališče za vrsto.

8. Klevevške jame:

Spodnja Klevevška jama ena redkih lokacij porodniških kolonij južnih podkovnjakov (Rhinolophus euryale) in navadnih netopirjev (Myotis myotis ) v Sloveniji. Gozd in kmetijska krajina v okolici predstavlja ugodno prehranjevališče za navedeni vrsti netopirjev.

Območja, ki po vsebini sicer zadoščajo merilom za določitev pSCI, vendar podatki še ne zadoščajo za natančnejšo opredelitev meje, pa so:

Pohorje
Kamniško Savinjske Alpe in vzhodne Karavanke
Kozjansko

V Sloveniji je bilo predlaganih 25 pSPA območij, od teh pet v celoti ali deloma na območju, ki ga pokriva celjska območna enota Zavoda RS za varstvo narave (številka za imenom ustreza številki na priloženi karti):

1. Vzhodni del Savinjskih Alp in Karavank (19)

velikost: 23.650 ha, občine Solčava, Luče, Ljubno, Mozirje in Šoštanj

2. Pohorje (21)

velikost: 19.990 ha, občine Zreče, Vitanje, Slovenske Konjice;Ostenja Posavskega hribovja (23)
velikost: 6840 ha, občine: Tabor, Prebold, Žalec, Laško, Sevnica, Radeče, Trbovlje in Hrastnik

Dravinjska dolina (14)

velikost: 2330 ha, občina Slovenske Konjice;

Kozjansko – Jovsi (15)

velikost: 11.890 ha, občine Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Šentjur pri Celju.

Kratek opis predlaganih (pSPA) območij po ptičji direktivi:

1. Vzhodni del Savinjskih Alp in Karavank

Je najpomembnejše območje (četrtina polovica slovenske populacije) za malega skovika (Glaucidium passerinum) in petina slovenske populacije divjega petelina (Tetrao urogallus) ter drugo najpomembnejše (slaba petina slovenske populacije) za ruševca (Tetrao tetrix) in petina slovenske populacije belko (Lagopus mutus).

2. Pohorje

Drugo najpomembnejše območje (15% slovenske populacije) za malega skovika (Glaucidium passerinum) in tretje najpomembnejše za ruševca (Tetrao tetrix). Ima tudi izstopajočo populacijo koconogega čuka (Aegolius funereus).

3. Ostenja Posavskega hribovja

Območje je najpomembnejše v Sloveniji za sokola selca (Falco peregrinus).

4. Dravinjska dolina

Drugo najpomembnejše območje (8% slovenske populacije) za belo štorkljo (Ciconia ciconia) in tretje najpomembnejše (5% slovenske populacije) za vodomca (Alcedo atthis).

5. Kozjansko – Jovsi

To je tretje najpomembnejše območje za srednjega detla (Dendrocopos medius), najpomembnejše območje za vijeglavko (Jynx torquilla) in območje s populacijo kosca (Crex crex).

NATURA 2000 ni sistem strogih naravnih rezervatov, ki bi izključeval vse človekove dejavnosti. Čeprav bo mreža zagotovo vključevala tudi naravne rezervate, bo večina zemljišč tudi v prihodnje v zasebni lasti, poudarek pa bo na zagotavljanju, da bo prihodnje gospodarjenje z zemljišči trajnostno v ekološkem, ekonomskem in družbenem smislu.

Pomen kratic:

SPA – Special Protected Area

pSPA – proposed Special Protected Area

SAC – Special Area of Conservation

SCI – Site of Community Importance

pSCI – proposed Site of Community Importance

Dodatne informacije o projektu NATURA 2000:

list Naravna izbira Ministrstva za okolje, prostor in energijo,
NATURA 2000, svetla prihodnost narave, ki jo izdalo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije,
http://www.natura2000.gov.si,
http://europa.eu.int/comm/environment/natura/natura.html

Zakaj NATURA 2000?

  • Ker je v Evropi vse manj naravnih življenjskih prostorov.
  • Ker so se zaradi tega mnoge rastlinske in živalske vrste znašle na robu preživetja ali celo izumrle.
  • Ker moramo, da bi ohranili naravo, ukrepati skupaj


 
 

 Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design CREATIV, Novi mediji d.o.o. |