Čeprav ni čisto kraško in je med najmanjšimi v Sloveniji, Radensko polje odlikujejo skoraj vse značilnosti pravih kraških polj. Njegova naravovarstvena vrednost se kaže v bogati biotski in krajinski pestrosti, v velikem številu ogroženih vrst in v številnih občutljivih kraških pojavih.

Zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč, pretiranega gnojenja, onesnaženosti kraških površinskih in podzemnih voda ter spreminjanja geomorfoloških značilnosti polja se značaj krajine danes spreminja, s tem pa se izgublja pestrost živalstva in rastlinstva.

Kratkoročno smo predvideli izpeljavo manjših skupnih projektov, želeli smo motivirati za razvoj turizma ter trženje narave in lastne proizvodnje in vzpostaviti trajno sodelovanje z lokalnimi organizacijami in posamezniki.Organizirali smo čiščenje Kastelčeve jame pod Zagradcem, umetno nastale depresije, zasute z odpadki vseh vrst. Ob poplavah je globel zalivala voda in odpadke raznosila po celem severnem delu polja, ob umiku pa izpirala nevarne snovi v podtalnico in naprej v kraško podzemlje Krke. Na pobudo jamarskega društva, ki raziskuje jame na območju Radenskega polja, je bilo v sodelovanju s Komunalno inšpekcijo občine Grosuplje, KS Mlačevo in Društvom za zatiranje komarjev izpeljano čiščenje, dokončna sanacija pa bo izvedena v naslednjih nekaj mesecih.

Pilotni projekt Matra se je časovno dobro ujel z začetkom procesa ustanavljanja Krajinskega parka Radensko polje. Zdelo se je, da je to dobro izhodišče za tako zahteven projekt.