Rajhenavski pragozd v Kočevskem Rogu je približno 50 ha velik pragozdni ostanek, ki je bil pred več kot stoletjem izločen iz gospodarjenja. Prevladujoča združba jelke in bukve (Abieti-Fagetum dinaricum) nastopa mozaično v več podzdružbah in različnih razvojnih fazah. Njegove posebnosti so visoka lesna zaloga, mogočna drevesa, mnoga odmrla in padla drevesa, nekatere ptičje vrste, ki jih drugje ne najdemo, ter pestra združba gliv in drobnih živali, ki razgrajujejo odmrli les. Jelka v takšnih razmerah lahko doživi tudi 500 let. Približno tako si predstavljamo gozd, kakršen bi naj rasel na tem območju, če ne bi bilo človeka.

Nedaleč od Rajhenavskega pragozda stoji Rajhenavska jelka, ki je z višino 49 m ena najmogočnejših jelk pri nas.

Kočevski gozdovi so del največjega strnjenega kompleksa gozdov v Evropi, ki se razteza od Trnovskega gozda do Gorskega Kotarja na Hrvaškem.