Območna enota Maribor deluje na ozemlju severovzhodne Slovenije, ki meri 4548 km² ali 22,43 % ozemlja Slovenije in vključuje Koroško, Štajersko in Prekmurje. Na tem območju je 72 občin in 16 upravnih enot. Trenutno je zaposlenih 8 strokovnih delavcev. Območna enota na svojem področju izvaja vse zakonsko predpisane naloge.

Začetki organiziranega naravovarstvenega dela segajo v leto 1959, ko je bil ustanovljen takratni Zavod za spomeniško varstvo v Mariboru, ki se je leta 1981 preimenoval v Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Ta se je leta 2001 razdelil na območni enoti dveh zavodov: Zavoda RS za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Naravne značilnosti tega območja so izjemno bogate in pestre. Zahodni del sega globoko v Alpe, do mogočne gore Pece (2125 m), ki je naš najvzhodnejši dvatisočak, potem pa pokrajina proti vzhodu postopoma prehaja preko položnih slemen Pohorja in valovitega gričevja Slovenskih Goric do širnih ravnin Panonske nižine ob spodnjem toku reke Drave in Mure. Na vzhodnih obronkih Pohorja se stikata alpski in panonski svet in zato ima to območje značaj izjemno pomembnega biogeografskega koridorja, ki poteka v smeri vzhod – zahod.

Najstarejše zavarovano območje je Krajinski park Topla iz leta 1966, pragozdni rezervat na Donački gori je bil zavarovan leta 1965. Evidentiranih je preko 1700 naravnih vrednot (okrog 400 je zavarovanih) in večje število krajinskih parkov, med katerimi so pomembnejši KP Drava, KP Boč-Donačka gora in KP Mura. V pripravi je tudi regijski park Pohorje. Konec leta 2003 je bil zavarovan Krajinski park Goričko, ki je naš edini mednarodni park, ki povezuje tudi sosednja območja Avstrije in Madžarske. V pripravi je tudi večje število območij NATURA 2000 tako v gorskih kot nižinskih predelih.