Na slemenu Planinka, v osrednjem delu pohorskega grebena, leži v povirju Radoljne, Mislinje in Velke, šotno barje, kjer se v ruševju skriva dvajset jezerc oz. barjanskih oken, razvrščenih v dve skupini in ločenih s pasom smreke. Jezerca so nastala pred približno 8000 leti sekundarno v šotni podlagi barja na nanosih glinastih peskov - najprej kot mineralno močvirje, ki se je pozneje spremenilo v visoko barje. Plast šote sega ponekod do 3 m globoko. Večji del barja porašča ruševje in značilne ombrotrofne vrste visokega barja: rožmarinka, kalužni in malocvetni šaš, nožničavi munec, okroglolistna rosika, dlakava in gola mahovnica, močvirska grezulja, rušnati mavček, barjanska kopinščica, dvospolna mahunica, rjasti sleč, enolistna plevka ter razne vrste šotnih mahov. V nekaterih jezercih raste tudi beli lokvanj. Barjanska vodna favna je razmeroma revna, pogost je alpski pupek, izmed kačjih pastirjev pa tukaj živita tudi ogroženi vrsti barjanska deva in barjanski spreletavec. Lovrenška jezera so najpomembnejše življenjsko okolje in paritveni prostor kritično ogroženega ruševca na Pohorju.

Lovrenško barje je največje visoko barje v Sloveniji in najjužnejše v Evropi na silikatni podlagi; je del gozdnega rezervata Lovrenška jezera; življenjski prostor številnih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

Ob vstopu v območje je postavljen razgledni stolp, kjer je v spodnjem delu urejena »učilnica« s pojasnjevalnimi tablami (info točka), v območje vodi urejena »brunčana« pot.

Strokovni nadzor pri urejanju poti in vsebina tabel: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor leta 1989, izvajalec del GG Maribor.

Dostopi: Od Hotela Planja na Rogli s planinske poti Rogla – Ribniška koča, ali pa od planinske koče na Pesku po planinski poti Pesek – Ribniška koča; po isti planinski poti je možen dostop tudi iz smeri Ribniška koča (glej karto območja levo).