Mariborski otok je bil zavarovan kot naravna znamenitost že zgodnjega leta 1951, pozneje v letu 1992 pa še kot naravni spomenik (z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor, Medobčinski uradni vestnik št. 17/92). Nastal je v rečni strugi Drave pri Mariboru na edinstven način na temelju marinskih laporjev s sekundarnim nanosom rečnih sedimentov. Tako je nastala značilna kapljičasta sedimentacijska geomorfološka tvorba, ki se je ohranila v naravni podobi do danes in je (po Bašu) »najmlajša geološka tvorba mariborske pokrajine«. Položaj otoka omogoča naseljevanje gorskih rastlin, ki jih iz Alp prinese Drava in tako predstavlja otok danes rastišče gozdnih in travniških rastlin izjemno pestre floristične sestave, pri čemer se mešajo naplavljene alpske s subpanonskimi vrstami. Je tudi življenjski prostor številnih redkih in ogroženih živalskih vrst. Registriranih je bilo 253 rastlinskih vrst (trilistna vetrnica (Anemone trifolia) dosega tu eno najbolj vzhodnih rastišč v Evropi), z ornitološkimi opazovanji je bilo ugotovljenih 75 različnih vrst ptic, od tega 31 vrst, ki tu gnezdijo

Mariborski otok je znan tudi po istoimenskem letnem kopališču iz leta 1936. Dostop do otoka je možen po slikoviti pešpoti, ki vodi po levem bregu Drave od mariborskega Lenta (mimo znamenite 400-letne trte) in mimo Koblarjevega zaliva do mostu na otok, ali pa po cesti, ki se pri Kamnici odcepi od magistralne ceste Maribor – Dravograd.

Postavitev označevalne in pojasnjevalnih tabel ob vstopu na otok: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, leta 1995.

Fotografija: Pogled na Dravo z Mariborskim otokom