Poleti leta 1981 so pri kopanju gramoza v gramoznici pri Petišovcih v globini 8 m naleteli na subfosilna debla hrastov, brestov, topolov in vrb. Najverjetneje je drevesa v daljnji preteklosti spodkopala reka Mura in jih kasneje naplavila ter zasula z debelo plastjo proda.

Posebno pozornost med najdbami zasluži razstavljeno subfosilno deblo orjaškega hrasta. Celotna dolžina drevesa v času rasti je bila 30 do 40 m, kar ga uvršča med prave velikane. Pri dvigovanju iz vode se je zgornji del debla odlomil, tako da je sedaj dolgo le 18 m. Deblo je dobro ohranjeno, les na prelomu je čvrst in sive barve, na površini pa delno pooglenel in razpokan. Starost najdbe je bila ugotovljena na osnovi radiokarbonskega datiranja z metodo C14 in znaša okoli 1600 let.

Najdišče subfosilnih debel v gramoznici pri Petišovcih predstavlja tovrstno najbogatejše najdišče v Sloveniji in tudi eno izmed večjih jugovzhodno od Alp. Območje ob reki Muri se tako ne ponaša le z izjemno raznolikostjo rastlinskega in živalskega sveta, ampak najdemo tukaj tudi zanimive in pomembne geološke naravne vrednote.

Drevesna vrsta: hrast
Starost: 1570 let ± 100 let
Premer spodaj: 120 cm
Premer zgoraj: 40 cm
Višina v času rasti: 30-40 m
Čas najdbe: leta 1981

Analize opravil: Inštitut Ruđer Bošković
Zaščito lesa opravil: Restavratorski center SRS

Pri ureditvi in predstavitvi naravne vrednote so sodelovali: Kulturna skupnost Slovenije, Občina Lendava, Zavod za kulturo občine Lendava, Inštitut za gozdarstvo in lesno gospodarstvo Slovenije, Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota, Restavratorski center SRS in Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor.