Nedaleč od Črne na Koroškem, v zgornji Mežiški dolini, leži ena najslikovitejših gorskih dolin v Sloveniji – dolina Topla. Zaradi številnih naravnih lepot, izjemne kulturne krajine in ohranjene etnološke dediščine je skupaj z ovršjem Pece in obdajajočimi pobočji že od leta 1966 zavarovana kot naravna znamenitost in krajinski park.

Podobno kot druge doline v Karavankah je bila tudi Topla poseljena že konec 16. stoletja. Pet ohranjenih starih kmetij že stoletja oživlja značilno podobo koroške zemlje: Burjakova, Florinova, Kordeževa, Fajmutova in na nadmorski višini 1120 m še Končnikova domačija.

Hiše na strmih pobočjih se skupaj z gospodarskimi poslopji stiskajo v gručo, ki je pod čopastimi, s skodlami kritimi strehami od daleč videti kot majhen zaselek. Skrbno in lepo oblikovana glavna poslopja z živobarvnimi poslikavami in zanimivimi rezbarskimi detajli še danes pričajo o domiselnosti, oblikovalskem čutu in zavesti domačinov, ki so kljub trdemu kmečkemu življenju čudovito etnološko dediščino skrbno ohranjali iz roda v rod.

Kot celotno Mežiško dolino je tudi življenje Tople močno zaznamovalo rudarstvo. Začetki izkopavanja svinčeve in cinkove rude segajo v leto 1834, danes pa je rudnik Topla zaprt in kot zavarovani naravni spomenik namenjen le še turističnemu ogledu.

Neprecenljivo geološko dediščino predstavljajo bogata nahajališča redkih mineralov izpod Pece, izjemno zanimivi pa so profili svinčevo-cinkovih rudnih teles, ki so ohranjeni na rudniških varnostnih stebrih. V več kot 230 milijonov let starih kamninah najdemo tudi fosilne polže in amonite, ki dajejo vedeti, da je tukaj v davni preteklosti valovalo morje.

Danes šumi v dolini le potok Topla, katerega bistra voda živahno hiti proti izlivu v Mežo. Pisano cvetoči negnojeni travniki in pašniki na uleknjenem dnu doline so pomembno bivališče metuljev, v Burjakovem močvirju pa so našle zadnje zatočišče številne ogrožene rastline, med katerimi po lepoti izstopajo rožnata socvetja divjih orhidej. V začetku maja trobentičasti cvetovi avriklja pozlatijo strme skalne stene, iz zadnjih zaplat snega pa takrat na ovršnih uravnavah pokukajo prikupni vijoličasto nadahnjeni alpski zvončki. Kasneje se nežno belim alpskim zlaticam pridružijo rožnate preproge cvetov polegle alpske azaleje, druščino ogroženih gorskih cvetlic pa zaokrožujejo čudovita socvetja orhideje kamniške murke. Južna skalna pobočja so po godu številnim toploljubnim živalim in rastlinam in še ne dolgo tega se je tukaj spreletaval ogroženi metulj gorski apolon, ki je na Koroškem najverjetneje že izumrl.

Sonaravno gospodarjenje z gozdom in prilagojeni režim sečnje ohranjata v Topli in Koprivni izjemno gostoto divjega petelina, ki ji v Sloveniji in Evropi skorajda ni primerjave. Nekoliko višje, v pasu ruševja, skalovja in pisanih gorskih trat na ovršju Pece živita njegova sorodnika ruševec in belka, od štirinožne divjadi pa alpski zajec in gams.

Ob cesti in planinskih poteh so postavljene pojasnjevalne table (pri Burjakovem mlinu, na Prevalu (v obnovi), na ovršju Pece (v obnovi), pri planinskem domu na Peci, ob parkirišču Jakobe (v obnovi).

Vsebina tabel: Zavod RS za varstvo narave Območna enota Maribor leta 2003.

Dostopi: Po cesti Črna na Koroškem – Koprivna, odcep Topla, ali iz Koprivne čez sedlo Preval (glej karto območja levo).