Postojnska jama je najbolj znan del Postojnskega jamskega sistema, ki je zavarovan z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Postojna (Ur.list SRS št. 2/84). V ta jamski splet so poleg Postojnske jame, povezane še Otoška jama, Magdalena jama, Črna jama, Pivka jama, jama Lekinka in ponor Črnega potoka. S svojimi 19555 metri rovov je postojnski jamski sistem najdaljši jamski sistem v Sloveniji.

V svetovno znani Postojnski jami se pokaže tisto najlepše, kar je voda počasi ustvarjala milijone let. Stari podpisi v vhodnih rovih jame pričajo, da so bili prvi obiskovalci v njej že v 13. stoletju. Od prvotnih nekaj sto metrov, ki so bili dostopni že pred 200 leti, je danes za turistični ogled urejenih 5,3 kilometra jame. Leta 1872 je bila v jamo uvedena prva jamska železnica na svetu, leta 1884 pa je bila jama kot druga na svetu tudi električno osvetljena.

Poleg najrazličnejših kapniških oblik (stalagmiti, stalaktiti, zavese, cevčice…) je ena največjih znamenitosti Postojnske jame prav gotovo človeška ribica (Proteus anguinus). Poleg človeške ribice, ki je največja in najbolj poznana jamska žival, je Postojnska jama bogata tudi z drugo vodno in kopno favno. Z živim svetom v podzemlju se ukvarja posebna veda, speleobiologija, veja biološke znanosti, ki se je pričela prav tu, ko je leta 1831 jamski vodnik Luka Čeč našel jamskega hrošča drobnovratnika (Leptodirus hohenwarti) v Postojnski jami.

Več informacij dobite na http://www.postojnska-jama.si/.