Ponor na Cerkniškem jezeruVelikonočnicaČrni močerilNajevska lipaFosilni ostanek polža Pereiraea gervaisiJaricaJerebika (plod)
[ Celje ] [ Kranj ] [ Ljubljana ] [ Maribor ] [ Nova Gorica ] [ Novo mesto ] [ Piran ] [ Osrednja enota ]
 
   
  Zavarovana območja narave  

Vabimo vas, da si ogledate zavarovana območja narave, urejena za obisk javnosti:
     


[Postojnska jama]
[Škocjanske jame]
[Krajinski park Zgornja Idrijca]
[Soča]
[Zavarovana območja v Trnovskem gozdu]

Soča

 

 

 

 

 

 

Soča sodi med najlepše reke v Evropi. V povirju pada v slapovih in skakalcih, svoj divji, a tudi prijazni značaj ohranja v celotnem teku, celo ob izlivu v morje. Njena struga je zaradi stopničastega in velikega strmca mestoma stisnjena v tesni in korita, ponekod pa široko razprostrta po nasutih ravnicah.

Izvira kot Potok pod Bavškim Grintavcem, pod Skokom ponikne v nanose, na začetku Zapoudna v Trenti (Z. Julijske A.) se v dnu in bokih struge pojavi kot reka, nato se ji pridruži kraška voda Izvira Soče. V Bovški kotlini se vanjo steka Koritnica, desni povirni krak. Malo nad sotočjem je struga Soče ujeta v le 1.5 m široka Korita Zmuklice, pri vasi Čezsoča le nekaj km stran, pa se razlije do 600 m na široko. Izpod Kanina pada vanjo Boka v 106 m visokem slapu in priteka Učja. Med tem sotočjem in Koriti pod Napoleonovim mostom dobi za eno Učjo kraške vode iz polovnikovega in stolovega pogorja.

V srednjem teku med Kobaridom in Solkanom teče najprej po široki dolini, ki se pri Mostu na Soči stisne v deber, ki se na koncu odpre v širno ravan ob spodnjem teku, večinoma na ozemlju Republike Italije. Med Kobaridom in Mostom se ji pridruži več levih kot desnih pritokov, najmočnejša sta Tolminka in Idrijca, nato se vanjo izliva več manjših hudornikov.

V spodnjem teku se ji z leve pridruži razmeroma mogočna kraška reka Vipava, z desne pa združena silna hudournika Ter in Nediža. Izvire Timava, ki odtekajo v morje pod imenom Potok napaja ob nizkih vodah večinoma soška podtalnica.

Največja presenečenja nam ponujajo izjemne barve vode Soče in pritokov ter številni edinstveni vodni in geomorfološki pojavi. Lepotica Soča se ponaša s turkizno modrozeleno vodo, ki se med letom spreminja: po dežju in med topljenjem snega teče mlečnomodra, po močnih deževjih pa divja rjava, podobna kavi. Reka in pritoki imajo namreč izraziti hudourniški značaj.

Obrežja so poraščena s pestrim rastlinjem, celo visokogorske cvetke najdemo na prodih v dolini. Velika posebnost so toploljubne kraške rastline visoko v notranjih posoških Julijcih.

Med živalmi moramo na prvem mestu omeniti endemično soško postrv (Salmo trutta marmoratus), če imamo srečo pa vidimo tudi druge redke in ogrožene vodne in obvodne sesalce in ptiče.

Sočo najlaže spoznamo, če se podamo na plovbo po njej oziroma hojo po Soški poti in drugih stezah ob njej ter pritokih. Na več krajih so opremljena vstopno-izstopna mesta v strugo reke, ob Soči in pritikih so speljane poti ...

 
 

 Copyright © Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | production & design CREATIV, Novi mediji d.o.o. |