Krupa prihaja na površje sredi severnega dela nizkega belokranjskega ravnika, v slikovitem kraškem izviru, izpod 30 m navpične skalne stene in je zavarovana kot naravni spomenik (Uradni list RS, št. 81/97). Po vodnatosti je izvir Krupe največji v Beli krajini. K vodnatosti pripomorejo ponikalnice v zaledju: Bajer pri Rožnem dolu, Rečica pri Vrčicah, Ponikve pod Mirno goro in Reka na Gorjancih. Krupa je v kraški ravnik vrezala izrazito mestoma kanjonsko strugo, in se po 2,5 km toka izliva v reko Lahinjo.

Na reki, ki ima 6 m višinske razlike med izvirom in izlivom, so nekdaj delovali štirje mlini in dve žagi.

Izvirno jezero je edino nahajališče jamske školjke (Congeria kusceri) v Sloveniji ter še drugih endemnih vrst jamskih polžev, najdena pa je bila tudi človeška ribica (Proteus anguinus).

Krupa je glavna naravna znamenitost Kraške učne poti, ki je označena z usmerjevalnimi znaki in pojasnjevalnimi tablami.

Povezava:
www.semic.si/html/krupa.html