Naravni rezervat Strunjan je del Krajinskega parka Strunjan, zavarovan z Odlokoma občin Izola in Piran o razglasitvi Krajinskega parka Strunjan (Primorske novice, uradne objave 3/90, 5/90). Naravni rezervat obsega severno obrežje Strunjanskega polotoka s pripadajočim 200 metrskim pasom morja. Najznačilnejši del je 4 km dolg, do 80 m visok flišni klif, stik morja in kopnega je v celoti ohranjen v bogastvu svojih naravnih oblik in procesov. Na celotni dolžini klifa so dobro vidne vodoravne plasti laporja in peščenjaka, zanimivi pa so geološki in geomorfološki pojavi kot so nalomljeni skalni bloki, spodmoli, mikrotektonski prelomi in gube, ki so še posebej izraziti na posameznih rtih. Kopni del rezervata je porasel z značilnimi submediteranskimi grmovnimi in drevesnimi vrstami – malim jesenom, črnim gabrom, rujem, idr., na Rtu Ronek pa uspevajo tudi prave sredozemske rastline, kot sta mirta in jagodičnica. V morskem delu rezervata so prisotne tako hladnoljubne kot tudi sredozemske rastline in živali.

Informativne table so postavljene ob vznožju klifa in ob poti nad klifom.

Dolžina poti ob vznožju klifa: 4 km

Dostopi:

• s kopališča v Strunjanu ob vznožju klifa
• od cerkve Sv. Marije in Strunjanskega križa nad klifom
• iz Simonovega zaliva ob vznožju klifa